Za pravični prehod nujna izmenjava dobrih praks premogovnih regij
Med 24. in 25. oktobrom 2023 v Bruslju poteka 8. konferenca Platforma za pravični prehod, ki spodbuja izmenjavo dobrih praks in pomaga premogovnim regijam s podporo, vključno s koriščenjem sredstev iz Sklada za pravični prehod. Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je danes, v torek, v sklopu otvoritvene slovesnosti konference na povabilo Evropske komisije sodeloval na okrogli mizi z naslovom Izvajanje pravičnega prehoda. Med drugim je izpostavil, da je prestrukturiranje mesta, kot je Velenje, nemogoče uspešno zaključiti v eni finančni perspektivi do leta 2027, zato predlagamo, da se še v naslednji finančni perspektivi ohrani Sklad za pravični prehod.
S konferenco, ki je priložnost za razpravo in izmenjavo pogledov, da bo izveden res pravični prehod in da bo ustvarjena blaginja v vsaki regiji, želijo odgovoriti na vprašanja, kako na terenu poteka preobrazba, s kakšnimi izzivi se soočamo regije in kako jih rešujemo, katere dobre prakse, ideje lahko delimo ter kakšno dodatno podporo potrebujemo od Evropske komisije. Platforma za pravični prehod predstavlja mesto, kjer sta na voljo podpora in znanje v zvezi s prehodom Evrope v trajnostno, podnebno nevtralno gospodarstvo in je ključno orodje EU, ki pomaga državam članicam in regijam dostopati do podpore, ki je na voljo. Namen platforme je doseči pravični prehod za vse regije, kot del prizadevanj Evropskega zelenega dogovora za dosego ničelnih emisij ogljika do leta 2050.
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je med izzivi, s katerimi se sooča naša premogovna regija, izpostavil, da moramo preobraziti sistem daljinskega ogrevanja, energetsko sanirati stavbe (tudi zasebne hiše) na območju občine. Zavedamo se, da v sklopu prestrukturiranja gradimo nova mesta, zagotoviti moramo kakovost bivanja. »Ker želimo mladim v našem mestu omogočiti boljše življenje, možnosti za razvoj, druženje, moramo zgraditi nova, dostopna stanovanja in obnoviti objekte, namenjene izobraževanju – šole, vrtce. V ta namen sredstev v proračunih lokalnih skupnosti nimamo. Prav tako moramo ustvariti nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, ki bodo namenjena tudi mlajšim generacijam ter tudi v prihodnje zagotoviti socialno varnost za rudarje.«
V procesu prestrukturiranja je zelo pomembno, da se s spremembami poistovetijo tudi ljudje, zato v Mestni občini Velenje vodimo odprto komunikacijo. Pripravljamo t. i. generacijske forume z različnimi ciljnimi skupinami, letos smo že tretjič organizirali konferenco Pozdravljena prihodnost, ki je priložnost, da o izkušnjah pri tranziciji spregovorimo še z drugimi premogovnimi regijami.
Med drugim je župan še povedal, da je bila v Sloveniji sprejeta strategija za izstop iz premoga do leta 2033, na osnovi katere smo izdelali in sprejeli območni načrt; v obeh premogovnih regijah smo že vzpostavili centra za pravični prehod, ki bosta nudila vso podporo pri tranziciji, ter opredelili strateško pomembne projekte, ki jih želimo v sklopu prestrukturiranja realizirati. Mestna občina Velenje bo sredstva namenila v izgradnjo novih poslovnih con s ciljem, da pripeljemo v naše mesto nova, razpršena delovna mesta z višjo dodano vrednostjo; zgradili bomo nov industrijsko-tehnološki inkubator, kjer bomo prostore namenili mladim podjetjem, ki delajo na področju inovativnosti in naprednih tehnologij, inštitutom; vzpostavili bomo center prihodnosti, ki bo služil kot podporno okolje gospodarstvu. Trenutno čakamo, da se za našo regijo odprejo razpisi – za poslovne cone in inkubatorje, zato smo v obdobju priprave projektne dokumentacije, da čim uspešneje investiramo sredstva v infrastrukturo, ki bo podpora podjetjem in za ustvarjanje delovnih mest.
Kot izreden dosežek premogovne občine Velenje sta bila izpostavljena dva osvojena naziva, in sicer vključitev v Misijo 100 podnebno nevtralnih mest in Zeleni list 2024.
Udeleženci okrogle mize so razmišljali o napredku pri pravičnem prehodu, pri čemer bodo upoštevali perspektivo mladih ter regionalni pristop in stališča sindikatov. Skozi okroglo mizo in vprašanja občinstva so spregovorili o nekaterih izzivih, ki so jih premagali. Poudarili so dosežke implementacije pravičnega prehoda v širšem kontekstu Evropskega zelenega dogovora, ponudili razmislek, kako prehod vpliva na različne skupine deležnikov, kot so delavci, ranljive skupine in mladi, ter kako so ga doživeli. Izmenjali so mnenja o Skladu za pravični prehod, o izzivih, s katerimi so se regije doslej spopadle. Debatirali so tudi o nadaljnjem procesu pravičnega prehoda in njegovih različnih pomenih, ki segajo od ukrepov za podporo ranljivim skupinam (delavcem) do prizadevanj za bolj temeljito preoblikovanje gospodarstva in družbe, ki bi ljudem pomagala preiti iz odvisnosti od fosilnih goriv oz. bolje obvladovati svojo energetsko situacijo.
Na okrogli mizi so poleg velenjskega župana sodelovali generalna direktorica direktorata za regionalno in mestno politiko pri Evropski komisiji Themis Christophidou, vodja enote pri Evropski komisiji Catherine Wendt, sodelavka CEE Bankwatch Network Joanna Jakubowska, direktor evropskega programa na Inštitutu za podnebno ekonomijo Thomas Pellerin-Carlin ter član Evropskega ekonomskega in socialnega odbora Florian Marin.
Konferenco organizirata generalna direktorata Evropske komisije za regionalno in mestno politiko ter energijo, DG REGIO in DG ENER.
