Rudarsko cesto bomo urejali po meri ljudi, ne zapirali
Ureditev Rudarske ceste bomo v prihodnosti obravnavali in oblikovali celostno, saj ne želimo, da prevlada zgolj prometno preoblikovanje, zato bo projektna naloga ureditve rezultat dela širše interdisciplinarne skupine. V njeno načrtovanje bomo tudi v prihodnje vključevali uporabnike Rudarske ceste, saj ti prostor najbolje poznajo. Z mehkimi ukrepi želimo vplivati tudi na spreminjanje potovalnih navad ljudi v mestnem središču, ki se bodo večkrat odločili pustiti avto doma in se odpraviti na krajšo pot peš ali s kolesom.
V mesecu maju smo s sodelovanjem IPoP – Inštitut za politike prostora preizkusili novo prometno ureditev Rudarske ceste. Testno smo uvedli skupni prometni prostor z meritvami in analizami učinkov, ki bodo lahko ena od strokovnih podlag za celovito prometno in prostorsko prenovo Rudarske ceste. V sodelovanju s strokovnjaki, lokalnimi organizacijami, različnimi ciljnimi skupinami in posameznimi uporabniki prostora smo zbirali mnenja o sedanji in testni ureditvi prometa in prostora, iz katerih bomo oblikovali smernice za Rudarsko cesto, ki bo po meri njenih uporabnikov. Rudarska cesta, ki ima trenutno predvsem vlogo tranzitne ceste, je obremenjena z motornim prometom in parkirišči. Površine za pešce so ozke, označenih površin za kolesarje ni, zelene površine so majhne in brez večjih dreves, manjka tudi urbana oprema.
Na Rudarski cesti in v njenem zaledju je 345 parkirnih mest. Spremljanje zasedenosti parkirišč v okolici Rudarske ceste pred in med preizkusno ureditvijo je pokazalo, da kar 30 odstotkov avtomobilov pripada zaposlenim v javnih ustanovah na obravnavanem območju, ki tam parkirajo za čas delovnika. V jutranji konici je bilo zaradi ukrepa ukinitve parkirnih mest 112 vozil manj, v popoldanski konici pa 139 vozil manj, skupno je bilo več kot 20 odstotkov prometa manj. Zaposleni, stanovalci in obiskovalci območja so v času odprte ulice parkirali v okolici, kar potrjuje prezasedenost parkirišč v času prometne konice, medtem ko se zasedenost v garažni hiši pod nakupovalnim centrom ni bistveno spremenila.
Analiza uličnih posvetov in javnih razprav je pokazala, da je največji zadržek za uporabo garažne hiše ozka dostopna in izvozna pot, preozka parkirna mesta, (ne)urejenost, občutek nelagodja in prekratka zelena luč na prehodu za pešce proti Rudarski cesti. Znižanje največje dovoljene hitrosti na 20 km/h je pozitivno vplivalo na hitrost avtomobilov, ki je bila v povprečju nižja za 4 km/h. V času popolne zapore za tranzitni promet se je promet na Rudarski cesti v jutranji konici zmanjšal za 62 % in za 64 % v popoldanski konici. Iz tega lahko sklepamo, da je Rudarska cesta zaradi zapore izgubila svojo vlogo tranzitne ceste, saj več kot 60 % vozil uporablja cesto kot »bližnjico« do drugega predela mesta.
Na stojnici smo zabeležili več kot 400 odzivov na vprašanje, kakšna naj bo Rudarska cesta v prihodnosti, ter jih razvrstili v kategorije. Največkrat so omenili pomembnost dostopnosti za vse uporabnike Rudarske ceste ter v tem kontekstu izrazili potrebo po parkirnih mestih za gibalno ovirane, na drugo mesto so postavili pomembnost zelenih površin in sence ter opozorili na pomanjkanje urbane opreme, predvsem klopi, košev za smeti in pitnika. Izpostavili so prekratek interval za prečkanje Šaleške ceste, manjkajoče površine za kolesarje in zmanjšanje hitrosti za avtomobile na cestišču, kjer naj bo tudi kolesarska steza, prometni režim pa naj ščiti ranljive skupine udeležencev v prometu.
Da bo Rudarska cesta bolj prijazna za tiste uporabnike, ki zasledujejo cilje trajnostne mobilnosti, bomo pri prenovi dotrajanega vozišča, robnikov in gospodarske infrastrukture celostno prenovili območje v skladu s smernicami, zbranimi v dvotedenskem testnem obdobju.
Razpravo o načrtovanju Rudarske ceste želimo od prometa preusmeriti k ljudem. Ljudje se bodo na Rudarski cesti počutili dobro, če bo ta prijetna, udobna in na videz privlačna.
Projekt začasne ureditve Rudarske ceste so pripravili Mestna občina Velenje, Mladinski center Velenje, lokalna skupina krajinskih arhitektk KA_VE, Festival Velenje, iPlan, Fakulteta za gradbeništvo, promet in arhitekturo univerze v Mariboru in IPoP − Inštitut za politike prostora. Je del kampanje Odprte ulice in projekta Life LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstev Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
