Podpiramo pripombe socialnih partnerjev in pričakujemo njihovo vključitev v zakon
Občinski svet je danes na seji prisluhnil osnutku zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki je v javni obravnavi in določa, da se pridobivanje premoga v velenjskem premogovniku opusti do 31. decembra 2033. Za izvedbo programa o postopnem zapiranju premogovnika, ki je podlaga za zakon, so v državnem proračunu sredstva določena v višini 50 milijonov evrov za leto 2025 in enak znesek za leto 2026. Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in tudi svetniki so imeli na osnutek več pripomb in so zato sprejeli Sklep o stališčih Sveta Mestne občine Velenje do osnutka Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, v katerem navajajo nekaj nujnih dopolnitev, ki bi jih moral zakon vsebovati. Prav tako pozivajo, da se rok javne obravnave zakona podaljša in da se v vmesnem času uskladijo vsebine med lokalno skupnostjo, socialnimi partnerji in pripravljavci zakona.
Do četrtka, 21. novembra 2024, do 10. ure na elektronski naslov info@velenje.si sprejemamo pripombe na predlagan zakon, ki jih bomo posredovali ministrstvu do zaključka javne obravnave.
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je ob tem povedal: »Za lokalno skupnost je ključno, da se upoštevajo družbeni vidiki prehoda. Potrebujemo ustrezne rešitve za okoli 300 stanovanj – bodisi v last lokalne skupnosti bodisi v okviru Stanovanjskega sklada RS. Prav tako zahtevamo, da strateško pomembna zemljišča preidejo v last občin, kjer bomo zagotovili, da bodo uporabljena za razvojne vsebine. Posebno pozornost moramo nameniti kulturni dediščini, kot je Muzej premogovništva Slovenije, ki ima izjemen pomen za našo identiteto in zgodovino. Pri zapiranju Premogovnika Velenje moramo zagotoviti, da negativne posledice ne bodo prizadele naše skupnosti ali vplivale na položnice občanov, predvsem v smislu cene toplote, ki je tesno povezana s ceno premoga«. Mestna občina Velenje bo tudi v prihodnje podpirala pripombe socialnih partnerjev na socialni del zakona in pričakuje, da jih ministrstvo vključi v zakon.
Vodja sektorja za rudarstvo na Ministrstvu za naravne vire in prostor Jurij Crnkovič je svetnikom predstavil vsebino osnutka, ki predvideva šest faz zapiranja. Podlaga za izvajanje zakona bo program o postopnem zapiranju premogovnika, katerega osnutek so v Premogovniku Velenje že pripravili in predvideva za prb. milijardo evrov stroškov zapiranja. Sledili mu bodo podrobnejši programi, ki se bodo izdelovali vsako leto za obdobje nadaljnjih dveh let.
Trenutno je v sistemu Premogovnika Velenje okoli 1760 zaposlenih, osnutek programa o postopnega zapiranja predvideva, da bo leta 2034 za zapiralna dela potrebnih približno 500 oseb, dve leti pozneje pa le še okoli 250.
Svetniki so bili kritični, ker pri pripravi osnutka zakona lokalna skupnost ni sodelovala. V sklepu o stališčih sveta do osnutka zakona so med drugim zahtevali, da se izkopavanje premoga ne konča prej kot leta 2033, kot je to bilo določeno z Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranja premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, da se v zakonu opredeli podrobnejši program postopnega zapiranja PV vsaj do leta 2050 in se ga v zakonu za celotno obdobje tudi finančno ovrednoti, da se v programu zapiralnih del Premogovnika Velenje predvidijo tudi sredstva za odstranitev Klasirnice na območju predvidene nove poslovne cone Pesje, da se zapiralna dela izvedejo na način, ki ne bo negativno vplival na ceno toplotne energije za prebivalce Šaleške doline, da se v osnutek zakona vključi brezplačen prenos zemljišč, ki so v lasti Premogovnika Velenje in TEŠ in se nahajajo znotraj naše lokalne skupnosti, da se v zakon vključijo jasna določila o razpolaganju s stanovanji, ki so trenutno v lasti Premogovnika Velenje in TEŠ, da se v zakon vključi tudi družbena odgovornost podjetja v času zapiralnih del, da naj bodo v zakonu določeni ukrepi za zaščito zgodovinskega in kulturnega pomena premogovnika, vključno z ohranitvijo in delovanjem ključnih objektov, kot je npr. Muzej premogovništva Slovenije, da naj sedež potrebnega dela rudarske reševalne čete, ki bo z zakonom prenesen na Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, skupaj z opremo in prostori, ostane na območju Mestne občine Velenje. V zakonu naj se opredeli tudi, da ne pristajamo na nikakršen uvoz premoga iz tujine v prihodnosti.
Seje so se udeležili državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor mag. Miran Gajšek, vodja Sektorja za rudarstvo Jurij Crnković in izvršna direktorica sektorja podpore in operative na HSE mag. Urška Gašperlin, generalni direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Branko Debeljak, generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec, direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer, predsednik sindikata delavcev Premogovnika Velenje Simon Lamot, predsednik sindikata delavcev Termoelektrarne Šoštanj Danijel Tajnik, predsednik sveta delavcev Premogovnika Velenje Danilo Rednjak, predsednik sveta delavcev Termoelektrarne Šoštanj Marko Vertačnik in predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Rok Plankelj.
