Okrogla miza o prihodnosti zapiranja Premogovnika Velenje »PREMOGOVNIK VELENJE: KJE SMO IN KAJ NAS ČAKA?«
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je v torek, 21. novembra 2023, v Muzeju premogovništva Slovenije organizirala okroglo mizo o prihodnosti zapiranja Premogovnika Velenje »PREMOGOVNIK VELENJE: KJE SMO IN KAJ NAS ČAKA?«. Na okrogli mizi so spregovorili ključni deležniki – namestnik direktorja Direktorata za naravo Ministrstva za naravne vire in prostor dr. Marko Maver, župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, župan Občine Šoštanj Boris Goličnik, nekdanji direktor in likvidacijski upravitelj Rudnika Zagorje v zapiranju Franc Stošicki, nekdanji predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in direktor BSH Hišni aparati Nazarje Boštjan Gorjup, direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer, direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije mag. Biljana Škarja, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Rok Plankelj in nekdanji direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin.
Vlada RS je januarja 2022 sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Ta določa, da bo Slovenija najpozneje leta 2033 prenehala z rabo premoga za proizvodnjo električne energije. Sprejem strategije je podlaga za sprejem Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, v okviru katerega bodo s strani države zagotovljeni dodatni viri in sredstva za zapiranje Premogovnika Velenje, saniranje degradiranih površin in s katerim bo prišlo do kontroliranega postopnega zapiranja ter finančno vzdržnega poslovanja Premogovnika. Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje naj bi bil predvidoma sprejet že v prvi polovici leta 2023, vendar se to ni zgodilo. Z Zakonom je tesno povezana tudi vsebina Zakona o prestrukturiranju SAŠA regije, ki bo prav tako omogočil črpanje sredstev za prestrukturiranje, investicije in nove projekte.
Namestnik direktorja Direktorata za naravo Ministrstva za naravne vire in prostor dr. Marko Maver je povedal, da je Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje po prestrukturiranju ministrstev prešel na ministrstvo za naravne vire in prostor, prej je bil v pristojnosti ministrstva za infrastrukturo. “Delovna skupina za pripravo zakona je bila že prej ustanovljena, osnutek zakona je bil pripravljen, smo pa delovno skupino razširili še na ministrstvo za finance, ministrstvo za delo, ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ker bomo oba zakona (tudi zakon o prestrukturiranju) pripravljali paralelno. Bili so izvedeni številni operativni sestanki, individualni tudi za posamezna področja, za tehnični del, za kadrovsko-izobraževalni del – ta se je izkazal kot najbolj zahteven, zato smo sprejeli odločitev, da peljemo aktivnosti paralelno z zakonom za prestrukturiranje.
V vmesnem času smo pripravili skupni predlog projekta tehnične pomoči pri evropski komisiji, ki ponuja zelo veliko sredstev pomoči za usklajevanje zakonov, za sodelovanje z drugimi deležniki in druge aktivnosti. Res nekoliko zamujamo, a smo se strinjali, da ne smemo hiteti zgolj, da bi lovili rok, saj je smotrno, da smo čim bolj usklajeni, posebej pri kadrovsko-izobraževalnem delu. V prvem četrtletju leta 2024 bomo pripravili osnutek zakona ter ga dali v proceduro – javni posvet in obravnavo na odborih.”
Direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer je izrazil zadovoljstvo glede začetka delovanja nove delovne skupine za pripravo Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje: “S sprejemom Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda je bila določena letnica 2033 z zavezo, da bo zakon pripravljen v roku šestih mesecev. Po skoraj dveh letih se to še ni zgodilo, zato nas upravičeno skrbi. Pozdravljamo operativne sestanke s posameznimi deležniki znotraj delovne skupine, da bomo lahko primerno naslavljali problematiko. Želimo si pospešiti vse nujno potrebne postopke, hkrati pa se nadejamo aktivnega usklajevanja med resornimi ministrstvi.” V delovni skupini poleg Premogovnika Velenje sodelujejo predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za finance, Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj in sindikata SPESS-PV.
“Na deponiji imamo trenutno več kot 800.000 ton premoga. Po proizvodnh načrtih je do zaključka odkopavanja v Premogovniku Velenje predvideno odkopati še pbl. 22 mio ton, premoga pa je v našem pridobivalnem prostoru še skoraj 100 mio ton, torej dovolj do konca obratovanja. Vzporedno s tem tečejo aktivnosti v zvezi s projekti prestrukturiranja, za katere poskušamo dobiti ustrezne vire za njihovo izvedbo, zaradi česar je nujno čim hitrejše sprejetje obeh zakonov. Če želimo prestrukturiranje izpeljati v skladu z načeli pravičnega prehoda, moramo posebno pozornost nameniti kadrovski problematiki, zato si želimo čim boljšega sodelovanja z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Velik poudarek bo na ustvarjanju novih tržnih priložnosti, zagotavljanju novih delovnih mest izven Skupine PV, optimiziranju obstoječih programov s ciljem zagotavljanja večje konkurenčnosti ter zmanjševanju odvisnosti od Premogovnika Velenje,” je še dodal dr. Rošer.
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je izpostavil pričakovanja lokalne skupnosti: “Nujno je potrebno poskrbeti za socialno varnost zaposlenih, ki jih v procesu prestrukturiranja ne smemo pozabiti. Prav tako moramo bdeti nad razpolaganjem z zemljišči (saniranimi, nesaniranimi), ki so danes v lasti Premogovnika Velenje. Da ne bo prihajalo do zlorab, moramo razpolaganje z zemljišči uvrstiti v oba zakona – o zapiranju premogovnika in o prestrukturiranju regije. V procesu pravičnega prehoda pa ne smejo biti prezrti objekti premogovništva, ki so spomeniki kulturne dediščine. Po zaprtju premogovnika Muzej premogovništva Slovenije ne sme biti prepuščen sam sebi oz. lokalni skupnosti, ampak mora postati nacionalni interes. Tudi takšne vsebine je treba vključiti v zakona.”
Energetska lokacija mora ostati v Šaleški dolini, saj imamo ogromno znanja, izkušenj, tudi prilagojene izobraževalne procese, je poudaril župan Peter Dermol. “Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj predstavljata številna delovna mesta in zelo močan zgodovinski prispevek v skupnosti. Ne samo v infrastrukturnem smislu, ampak tudi v družbenem. V Velenju podpiramo obstoječa podjetja, obenem pa ustvarjamo pogoje in privabljamo investitorje, ki bodo omogočili diverzifikacijo gospodarstva in delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. V ta namen širimo Ekonomsko-poslovno cono Stara vas. Še naprej želimo ustvarjati priložnosti, da bodo prihodnje generacije v tem okolju bivale, si ustvarile družine in imele na voljo kakovostna delovna mesta.
Tudi Župan Občine Šoštanj Boris Goličnik je izpostavil pomen socialnega vidika. “Poskrbeti je potrebno za delovna mesta, pri čemer ne smemo pozabiti na delovne invalide. Vsi vemo tudi, kakšen vpliv ima Premogovnik Velenje na okolico, zato je potrebno poskrbeti, da bo bo okolje zeleno in da bo pripravljeno na nove izzive, nove priložnosti. Nihče v Sloveniji ne ve, ali je letnica 2033 tista letnica, ko bo iz Premogovnika izšla zadnja tona premoga, pa tudi če bo ta letnica obveljala, si ne zapirajmo vrat, pustimo si odprte možnosti, da bomo lahko tudi po tem letu še pridobivali premog. V tej dolini smo navajeni živeti in sobivati s Premogovnikom Velenje in Termoelektrarno Šoštanj – energetika je in bo pomembna tudi v prihodnje, saj verjamem, da bo energetska lokacija tukaj ostala.”
“Kot akter v razpravah o prihodnosti Premogovnika Velenje, samega prestrukturiranja in energetske tranzicije v Savinjsko-Šaleški regiji, želim danes poudariti nujnost sprejetja Zakona o zapiranju Premogovnika Velenje. Ta zakon ni le ključen korak v naši nacionalni strategiji za energetsko tranzicijo, ampak tudi temelj za zagotavljanje pravične in odgovorne prihodnosti za našo lokalno skupnost. V trenutni razpravi o zakonu se soočamo z več ključnimi izzivi, med drugim s pravno podlago za zakon in določitvijo končnega datuma za prenehanje odkopavanja premoga. Ta negotovost ustvarja zmedo in zaskrbljenost med številnimi deležniki, ki zaslužijo jasnost in gotovost o svoji prihodnosti,« je povedal direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Rok Plankelj in dodal: »Poudarjam, da je za nas ključnega pomena, da sprejmemo zakon, ki bo upošteval tako ekonomske kot socialne vidike zapiranja premogovnika. Prav tako je bistveno, da zakon naslavlja vprašanja varnosti in okoljske trajnosti. Kot del skupnosti, ki je neposredno prizadeta s tem prehodom, pozivam vse odgovorne akterje, da delujejo hitro in odločno. Le tako bomo lahko zagotovili, da bo naša regija postala primer uspešne in pravične energetske tranzicije, ki ne bo le prispevala k nacionalnim ciljem zmanjšanja emisij in povečanja trajnostnih virov energije, ampak tudi zagotavljala blaginjo in varnost za naše ljudi in gospodarstvo.”
»Že od vsega začetka priprave Nacionalne strategije za predčasni izstop iz premoga z načeli pravičnega prehoda opozarjamo, da bo pretirana ambicioznost pri zelenem prehodu izredno draga za prebivalstvo in industrijo v Republiki Sloveniji,« je izpostavil predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije Premogovnika Velenje (SPESS-PV) Simon Lamot in dodal: »Izredno dragi bodo tudi ukrepi za vsaj približno pravičen prehod zaposlenih v premogovništvu in termoenergetiki. Za lahkotnost izhoda iz premoga bo potrebno poravnati račun zaposlenim, lokalni skupnosti in gospodarstvu. Naš cilj je vsebinsko kakovosten Zakon o zapiranju Premogovnika, ki v posameznih členih zagotavlja socialne pravice zaposlenih, usklajene s sindikatom.” Predsednik SPESS-PV je še poudaril, da je na premogovništvo in termoenergetiko neposredno vezanih delovnih mest 2.000, posredno kar 4.000: »Nihče izmed zaposlenih v Skupini Premogovnik Velenje in Termoelektrarni Šoštanj po prenehanju odkopavanja premoga ne sme ostati brez zaposlitve oz. socialne varnosti. Nujno je zagotoviti nova delovna mesta, ki bodo omogočala primerljivi življenjski standard.«
V Premogovniku Velenje z zaupanjem zremo v državo, na katero računamo, da bo v skladu z zavezami pravičnega prehoda odigrala svojo vlogo pri nadaljnjem ustreznem razvoju Šaleške doline tudi po izstopu Slovenije iz premoga. Prav tako računamo na podporo vseh tistih, katerih glas se sliši tudi izven okvirov regije, saj Šaleška dolina zaradi prestrukturiranja energetike ne sme in ne zmore sama nositi vsega bremena razogljičenja Slovenije na lastnih plečih. Pred nami je generacijski izziv, da zagotovimo ekonomsko, razvojno in socialno pravičen prehod v brezogljično družbo. To smo dolžni vsem, ki so danes ekonomsko povezani z energetiko v Šaleški dolini, in to smo dolžni našim otrokom, ki morajo v prihodnosti imeti delovna mesta s primerljivo dodano vrednostjo, kot jih imamo mi danes.
V zaključku je župan MO Velenje Peter Dermol poudaril, da lokalna skupnost ne bo dala soglasja k zakonoma, če ne bodo upoštevani socialni partnerji, če ne bodo slišana stališča ljudi, ki tukaj živimo in vemo, kakšne potrebe imamo.
