Vprašanja in pobude svetnikov 2022–2026

4. februar 2024
Zap. št. 26
Član sveta Mersad DERVIŠEVIĆ je podal naslednjo pobudo:
Etažni lastniki Šaleske ceste 18 so me prosili za pomoc pri resevanju naslednjega:
Nekaj let nazaj so stanovalci izvedli sanacijo stavbe (fasada) in okolice. Tezavo imajo s tem, da je cesta ob stavbi preozka in da veckrat prihaja do poskodb lastnine s strani voznikov.
Kot mestni svetnik dajem pobudo, da se cim prej izvede ogled in najde ustrezna resitev.
ODGOVOR:
Pred časom smo že imeli sestanke na to temo. Predlagana rešitev je bila, da se cesta odmakne od bloka proti Šaleški cesti, a se na ta način odstrani cca 10 parkirnih mest.
Stanovalci se s tem niso strinjali, zato se je problem začasno uredil z betonskimi bučami pod balkonom in prometno signalizacijo, ki voznike opozarja na oviro v profilu ceste.
Mestna občina Velenje pripravlja novo projektno dokumentacijo za ureditev vzporedne ceste ob Šaleški cesti, ki bo vključevala tudi trajno rešitev opisanega problema. Idejno rešitev pričakujemo v naslednjih mesecih.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

4. februar 2024
Zap. št. 27
Član sveta Mersad DERVIŠEVIĆ je podal naslednjo pobudo:
V strogem centru mesta na Cankarjevi imama ob drevesih zascitne resetke. Resetke so z rastjo dreves popolnoma spremenilo svojo pozicijo in so nevarne za sprehajalce, predvsem za otroke. Dajem pobudo, da se te zascitne resetke pregledajo in sanirajo.
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje je v fazi pridobitve projektne dokumentacije za rekonstrukcijo Cankarjeve ceste, dela se bodo predvidoma izvajala v letu 2025. V projekt so vključena tudi dotična drevesa. Rešetke je neracionalno sanirati pred celovito prenovo celotnega območja. S koncesionarjem bomo opravili ogled in območje kritičnih rešetk zaščitili.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

4. februar 2024
Zap. št. 28
Član sveta Mersad DERVIŠEVIĆ je podal naslednjo pobudo:
Med sprehodom skozi lepo urejen center sem opazil da je kar nekaj nosilcev za luci poskodovanih. Iz nekaterih nosilcev so vidni tudi elektricni kabli kar je nevarno, predvsem za otroke.
Zanima me, kdo vzdrzuje te nosilce za elektriko?
Dajem pobudo, da se nosilci cim prej pregledajo in sanirajo.
ODGOVOR:
Težavo poznamo in jo že rešujemo. Do konca marca bodo urejeni oz. sanirani vsi drogovi javne razsvetljave od garažne hiše pri Zdravstvenem domu Velenje do Cankarjeve ceste.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

13. februar 2024
Zap. št. 29
Član sveta Simon DOBAJ je postavil naslednje vprašanje:
V skladu s 17. v povezavi z 19. členom Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje postavljam naslednje pisno vprašanje v zvezi z gradnjo novega športnega objekta Urbani park.
V torek, 28. marca 2023 je bila javno podpisana pogodba z izvajalcem del za začetek gradnje športnega objekta Urbani park, s katerim bomo po navedbah pristojnih v MO Velenje v Velenju pridobili nov prostor za razvoj perspektivnih mladih športnikov v novih olimpijskih disciplinah. Po objavah na spletni strani MO Velenje je razvidno, da bomo v prvi fazi zgradili dve igrišči za ulično košarko, 2000 m2 velik skejt park ter servisni objekt. V prihodnje je načrtovana še izgradnja balvanske dvorane za športno plezanje.
V začetku aprila lani je izvajalec ogradil območje in pričel z deli. Vrednost prve faze znaša 2 milijona evrov. Izvajalec del je podjetje Andrejc Nizke gradnje, d.o.o„
Za nadaljnje financiranje bo, kot je razvidno po poročanju medijev, predvideno, da bo MO Velenje v teh evropski finančni perspektivi za nadaljevanje projekta, gradnjo balvanske dvorane, skušala najti še druge vire financiranja.
Ob tem izpostavljam, da sem prejel obvestilo več občank in občanov MO Velenje, ki so me opozorili, da je na prostoru Urbanega parka na sredi rdeča zvezda. Gre za simbol nekdanje totalitarne države, ki je množično kršila človekove pravice in temeljne svoboščine. Kot tak je zato povsem neprimeren, saj gre na tak način za njegovo javno poveličevanje. To pa je tudi v nasprotju z Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu 2. aprila 2009, ki jo je sprejel Evropski parlament. Zaradi tega so lahko ogrožena tudi evropska sredstva. Namesto tega bi lahko v projekt Urbanega parka umestili na primer simbol, ki združuje. Namesto tega bi lahko umestili grb Mestne občine Velenje, s katerim bi tudi pridobili na razpoznavnosti mesta, tudi v mednarodnem prostoru.
V zvezi z navedenim sprašujem naslednje:
1. Kako bo potekala gradnja novega športnega objekta Urbani park – v koliko fazah, kako in kakšna je časovnica?
2. Kako je s finančno konstrukcijo projekta, za katere faze so zagotovljena sredstva in za katere se še iščejo sredstva?
3. Za kateri del so predvidena evropska sredstva in ali so že zagotovljena?
4. Kdo je odločil, da bo na sredi prostora Urbanega parka rdeča zvezda, ki predstavlja simbol nekdanje totalitarne države, ki je množično kršila človekove pravice in temeljne svoboščine?
5. Ali je o celotnem projektu seznanjena Evropska komisija?
6. Obenem dajem pobudo, da se s prostora Urbanega parka odstrani rdeča zvezda in nanj umesti grb Mestne občine Velenje. Predlagam, da omenjeno pobudo sprejmete in jo realizirate.
ODGOVOR:
1. Gradnja Urbanega parka poteka v dveh fazah. V prvi fazi bo zgrajeno naslednje: dve igrišči za ulično košarko, skejt park, pomožni objekti in zunanja ureditev. V drugi fazi bo zgrajena balvanska dvorana. Gradbeno dovoljenje je izdano v celoti in je razdeljeno na dve fazi. Balvansko dvorano je tako mogoče zgraditi po obstoječem gradbenem dovoljenju do 30. 6. 2027.
2. Finančna konstrukcija prve faze je zaključena. Vrednost prve faze projekta je 2.097.604,03 EUR. Sredstva v višini 1.997.604,03 EUR so bila zagotovljena v proračunu Mestne občine Velenje, sredstva v višini 100.000 EUR pa smo pridobili na razpisu MGTŠ, na katerem je bil projekt sprejet v financiranje. Prva faza projekta ni financirana iz evropskih sredstev. Sredstva za nadaljevanje projekta in izgradnjo druge faze se še iščejo.
3. Mestna občina Velenje trenutno išče možnosti za sofinanciranje druge faze projekta. Trenutno še ni zagotovljenih evropskih sredstev.
4. Projektant skejt parka je bil Christopher Thomas Khan. Z lokalnim Društvom urbanih športov Duša je izvedel več srečanj in delavnic na temo objektov v skejt parku. Društvo Duša že devet let organizira Titov skejt session, ki je v Sloveniji postal prepoznan kot velenjski skejt session in se ga udeležujejo rolkarji iz vse Slovenije. Projektant in člani društva urbanih športov Duša so predlagali objekt, ki se identificira z Velenjem. Med njimi sta poleg rdeče zvezde, ki je v prvi vrsti skejt objekt, na katerem se izvajajo triki, tudi V kot Velenje, ogromen napis VELENJE ter imitacija stopnic pred Centrom Nova. Skejt park v tem delu je ulični poligon in je grajen z imitacijo uličnih objektov, kot jih lahko najdemo v Velenju in na katerih je prepovedano rolkati.
Projekt izgradnje Urbanega parka je bil prvič predstavljen na kolegiju uprave MOV 30. 8. 2021, prav tako je bil projekt predstavljen na Komisiji za mladinska vprašanja MOV, in sicer 10. 3. 2020, 16. 3. 2021 in 29. 9. 2021.
5. Žal nismo imeli možnosti projekta predstaviti Evropski komisiji.
6. Skejt objekt rdeča zvezda je rolkarski objekt, namenjen izvajanju trikov z rolko. Izdelan je iz armiranega betona posebne marke (določene za skejt parke) in ga je skoraj nemogoče odstraniti iz skejt poligona in na to mesto umestiti drugega. Pravila za gradnjo skejt poligona so zelo jasno predpisana in definirajo tudi odmike med posameznimi objekti, velikosti, klančine za vožnjo ipd. Prav tako bi z odstranitvijo in nameščanjem novega objekta morali pridobiti ponovno certificiranje poligona.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

22. februar 2024
Zap. št. 30
Članica sveta Veronika JUVAN je podala naslednjo pobudo:
Pošiljam fotografijo s pisnim vprašanjem, oziroma predlog k popravku.
Na tabli piše Sv. Andreja, kar ni pravilno. Tabla stoji v Šaleku in pravilno je Sv. Andrej.
Podajam predlog, da se tabla ustrezno popravi.
ODGOVOR:
Usmerjevalna tabla v Šaleku, ki usmerja k cerkvi sv. Andreja, se bo popravila.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

19. marec 2024
Zap. št. 31
Članica sveta Saška KOVŠE je podala naslednjo pobudo:
Tematska učna pot Sadni gozd se nahaja ob priljubljenem sprehajališču med Velenjskim in Škalskim jezerom. Cilj projekta, ki si ga je zamislila direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Gorjup, je bil spodbuditi prebivalstvo k zdravemu načinu življenja in večji ekološko ozaveščenosti. Zasajeno je 150 sadni sadik, od teka nekaj lupinarjev, jagodičevja in nekaj sadnih dreves. Ob njih poteka učna pot z informativnimi tablami. Dolgoročna vizija projekta je zasaditi 2 milijona sadnih sadik, torej eno sadiko na prebivalca. Nekaj občanov se je obrnilo na me ravno glede sadnega gozda.
Tudi sama sem opazila, da je narava to obdobje spala, saj se z družino velikokrat sprehajamo ob jezeru. Včasih tudi sama, da se nadiham svežega zraka in opazujem naravo.
Sedaj pa prihaja čas, ko bo narava pokazala svoj pravi obraz. Ker prihajajo lepši dnevi, tudi narava se prebuja, me zanima, čigavo je zemljišče ob Škalskem in Velenjskem jezeru, kjer se nahaja sadni gozd, in kdo ga ureja? Zanima me, kdo bo naravo in sadni gozd prebudil, malo uredil.
ODGOVOR:
Zemljišče je v lasti Republike Slovenije, upravljavec pa je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. S Sadnim gozdom upravlja Ljudska univerza Velenje, v sklopu projekta pa je bila ustanovljena Fundacija Sadni gozd, ki upravlja in skrbi za gozd. Sadni gozd se vsako leto sooča s številnimi izzivi. V prvi vrsti so tukaj živali (grizenje debel in vej) in ta del je razumljiv. Nerazumljiv je predvsem del, ko nekateri ljudje namenoma poškodujejo drevesa, npr. lomljenje vej, odtujevanje novo nasajenih dreves ipd. Fundacija Sadni gozd se vsako leto trudi zamenjati manjkajoča ali poškodovana drevesa. Sadni gozd ni mišljen kot park z nizko pokošeno travo. Osnovna zamisel Fundacije Sadni gozd je bila zasaditi gozd, kjer se bodo dobro počutila in našla svoje mesto tudi druga živa bitja. Kjer bodo poleg sadnih dreves in grmičkov rasle tudi različne travniške rastline, rože in trave. Zato je potrebno semenom teh rastlin dovoliti dozoritev. To je tudi razlog, da je območje Sadnega gozda pokošeno le dva do trikrat letno.
V mesecu aprilu in maju bo v Sadnem gozdu potekalo več delovnih akcij in dogodkov, med drugim tudi študijski krožek »Obudimo Sadni gozd«, na katerega Fundacija že zdaj vabi.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora in Fundaciji Sadni gozd.

4. april 2024
Zap. št. 32
Član sveta Simon DOBAJ je postavil naslednja vprašanja:
V skladu s 17. v povezavi z 18. členom Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje postavljam naslednje pisno vprašanje v zvezi z gradnjo novega športnega objekta Urbani park.
V mesecu februarju 2024 sem postavil pisno vprašanje v zvezi z gradnjo novega športnega objekta Urbani park. Ker nisem zadovoljen z pavšalnimi odgovori predvsem na točki:
Odgovor na naslednje vprašanje iz pisnega vprašanja:
4.Kdo je odločil, da bo na sredi prostora Urbanega parka rdeča zvezda, ki predstavlja simbol nekdanje totalitarne države, ki je množično kršila človekove pravice in temeljne svoboščine?
Odgovor Urada za družbene dejavnosti iz pisnega vprašanja:
4.Projektant skejt parka je bil Christopher Thomas Khan. Z lokalnim Društvom urbanih športov Duša je izvedel več srečanj in delavnic na temo objektov v skejt parku. Društvo Duša že devet let organizira Titov skejt session, ki je v Sloveniji postal prepoznan kot velenjski skejt session in se ga udeležujejo rolkarji iz vse Slovenije. Projektant in člani društva urbanih športov Duša so predlagali objekt, ki se identificira z Velenjem. Med njimi sta poleg rdeče zvezde, ki je v prvi vrsti skejt objekt, na katerem se izvajajo triki, tudi V kot Velenje, ogromen napis VELENJE ter imitacija stopnic pred Centrom Nova. Skejt park v tem delu je ulični poligon in je grajen z imitacijo uličnih objektov, kot jih lahko najdemo v Velenju in na katerih je prepovedano rolkati.
Projekt izgradnje Urbanega parka je bil prvič predstavljen na kolegiju uprave MOV 30. 8. 2021, prav tako je bil projekt predstavljen na Komisiji za mladinska vprašanja MOV, in sicer 10. 3. 2020, 16.3.2021 in 29.9.2021.
Zato me zanima naslednje:
1.Od kdaj se Velenje identificira z rdečo zvezdo, simbolom totalitarne države, kdo je to sprejel in kdaj? Velenje ima svoj grb in zastavo in mislim, da se identificira s temi simboli.
Odgovor na naslednje vprašanje iz pisnega vprašanja:
6.Obenem dajem pobudo, da se s prostora Urbanega parka odstrani rdeča zvezda in nanj umesti grb Mestne občine Velenje. Predlagam, da omenjeno pobudo sprejmete in jo realizirate.
Odgovor Urada za družbene dejavnosti iz pisnega vprašanja:
6.Skejt objekt rdeča zvezda je rolkarski objekt, namenjen izvajanju trikov z rolko. Izdelan je iz armiranega betona posebne marke (določene za skejt parke) in ga je skoraj nemogoče odstraniti iz skejt poligona in na to mesto umestiti drugega. Pravila za gradnjo skejt poligona so zelo jasno predpisana in definirajo tudi odmike med posameznimi objekti, velikosti, klančine za vožnjo ipd. Prav tako bi z odstranitvijo in nameščanjem novega objekta morali pridobiti ponovno certificiranje poligona.
Zato me zanima naslednje:
2.Kakšen beton je predpisan za skejt parke (na podlagi katerega pravilnika oziroma gradbene zakonodaje ali po vašem mnenju skejt zakonodaje)
3.Kateri pravilnik, zakon predpisuje certificiranje skejt poligona?
Odgovor na naslednje vprašanje iz pisnega vprašanja:
5.Ali je o celotnem projektu seznanjena Evropska komisija?
Odgovor Urada za družbene dejavnosti iz pisnega vprašanja:
5.Žal nismo imeli možnosti projekta predstaviti Evropski komisiji.
Zato me zanima naslednje:
4.Kakšni so razlogi, da projekt še ni bil predstavljen Evropski komisiji?
5.Ali ste dogovorjeni za predstavitev projekta Evropski komisiji oziroma ali se imate namen prijaviti na katerega od razpisov za pridobitev sredstev iz EU? če da, me zanima na kateri projekt?
6.Ali vas ne skrbi, da zaradi simbola nekdanje totalitarne države, ki je množično kršila človekove pravice in temeljne svoboščine, kar ne sledi sprejeti Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu 2. aprila 2009, ki jo je sprejel Evropski parlament, ne bi pridobili sredstev EU?
ODGOVOR:
1. Kot je že zapisano v prvem odgovoru, so pri pripravi predlogov objektov v skejt parku sodelovali – poleg projektanta Christopherja Thomasa Khana – še člani Društva urbanih športov Duša iz Velenja. Ker člani že več let pripravljajo Titov skate session, so podali predlog, da se umesti v skejt park objekt, s katerim oni identificirajo ta skate session, ki se izvaja že več let v Velenju. Ta objekt je bila zvezda.
2. Za gradnjo skejt parka se je uporabil beton za konstrukcije. Potrebno je bilo zagotoviti predpisano nosilnost betona, predvideti obrabo betona in zagotoviti odpornost za zmrzovanje. Da pa to dosežeš, je zelo važna receptura betona.
Skejt park je grajen po posebni tehnologiji »in situ« – vgradnja skejt elementov na licu mesta. To seveda ni problem, če imamo ravne površine. Ker pa je skejt park poln krivin in neravnih površin, smo morali najti recepturo betona, ki se bo sprijel z betonsko mrežo v strmih površinah. To recepturo je določil projektant. Seveda pa na izvedbo vpliva veliko faktorjev, vlaga in granulacija peska, količina cementa in dodatkov, vreme (ali je bil dan deževen ali sončen). Tako smo z inštitutom IGMAT, d. d., Inštitut za gradbene materiale, določevali dodatek v betonu vsako jutro pred betonažo. Če receptura ni bila prava, ni bila možna vgradnja betona s posebno napravo za brizganje betona. V betonarni smo pri polnjenju betona iz silosa v avto za mešanje botana vsako saržo dodajali posebno barvilo, ki smo ga dobili iz Španije.
Delalo se je po odsekih, ki smo jih določili vsak dan. Odsek ni smel biti prevelik zaradi posebne obdelave betona. Zjutraj je bila vgradnja betona s posebnim strojem za brizganje betona. Potem se je pri pričelo na tem odseku glajenje betona v več fazah z različnimi orodji. To je trajalo ves dan, včasih tudi ponoči.
3. Že pri gradnji pumptracka pri OŠ Antona Aškerca smo opravili pregled varnosti objekta. To se je pokazalo kot pozitivno, ker nas je opozorilo na nevarnosti, ki se lahko zgodijo uporabnikom. Po pregledu in poročilu o varni uporabi smo odpravili pomanjkljivosti. S tem smo se izognili problemom z zavarovalnicami in odškodninskimi zahtevki pri poškodbah.
Tudi na skejt parku smo opravili pregled o varni uporabi in dobili oceno varnosti objekta. Objekt je zgrajen v skladu z varnostnimi standardi za tovrstne objekte in primeren za javno uporabo.
Kot dober gospodar, ki skrbi za varno uporabo športnih objektov, s katerimi upravljamo, moramo poskrbeti, da so ti objekti narejeni po varnostnih standardih. V ta namen smo dobili oceno varnosti skejt parka.
4. Ne razumemo vprašanja, saj ne vemo, kakšni bi morali biti razlogi, da bi projekt predstavljali Evropski komisiji (EK).
5. Nismo dogovorjeni za predstavljanje projekta EK. Projekt skejt park je zaključen in za zaključene projekte EK ne razpisuje sredstev.
Projekt Urbani park vključuje še 2. fazo, tj. izgradnjo balvanske dvorane. Če bo EK razpisala sredstva za financiranje športne infrastrukture, na katere se bi lahko prijavljale lokalne skupnosti, bomo 2. fazo projekta prijavili na te razpise.
6. Ne.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti in Rdeči dvorani ŠRZ.

24. april 2024
Zap. št. 33
Članica sveta Anita LEMEŽ KLJAJIĆ je podala naslednjo pobudo:
Podajam pisno svetniško pobudo vezano na izgradnjo kolesarske steze in pešpoti v okviru projekta Nova cestna povezava od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug (2.odsek) Sklop A – Velenje.
Pri ogledu projektne dokumentacije DGD projekta Nova cestna povezava od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug (2.odsek) Sklop A – Velenje, in sicer na območju novega priključka (krožišča) pri Merkurju se ugotavlja neustrezne oziroma nevarne projektantske rešitve.
Glavna kolesarska steza in pešpot, ki povezuje center mesta Velenje in najbolj obiskano turistično točko v Mestni občini Velenje (plaža Velenje) je namreč na kratki razdalji speljana kar preko petih cest oziroma cestnih priključkov na krožišče (do sedaj preko ene ceste). Ker bo predvideno krožišče v bodoče predstavljalo eno glavnih prometnih točk v Velenju (povezava Velenje-Šoštanj in priključek na hitro cesto) bo prometa v samem krožišču izredno veliko. Prav tako je na kolesarski poti in pešpoti zlasti v poletnem času izredno veliko kolesarjev in pešcev, predvsem otrok, ki večinoma sami obiskujejo Velenjsko jezero.
Za krožna križišča na splošno velja, da so izredno nevarna za kolesarje, saj so vozniki vedno osredotočeni bolj na vozila, ki prihajajo z desne strani, kolesarje pa tako velikokrat spregledajo. To je zlasti nevarno za obojestranske kolesarske steze, kjer prihajajo kolesarji tudi z leve strani. Poleg varnosti pešcev in kolesarjev, pa je tudi pretočnost prometa zaradi velikega števila kolesarjev in pešcev dosti slabša.
Mesto Velenje v veliki meri vzpodbuja uporabo koles in pešpoti, zato zasluži na tem mestu veliko boljšo rešitev. Na tem mestu bi bil vsekakor veliko primernejši podvoz, kot je narejen pod železniško progo in je nenazadnje predviden tudi pri drugem krožišču pod hitro cesto, in sicer na priključku Konovo.
ODGOVOR:
Naročnik omenjene investicije je DARS, zato smo vaše vprašanje naslovili na njih. Ko bomo prejeli njihov odgovor, vas bomo z njim seznanili.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

21. maj 2024
Zap. št. 34
Članica sveta Veronika Juvan je podala naslednje vprašanje:
Zanima me, kdaj bo odstranjeno tole odmrlo drevo na Rudarski cesti?
ODGOVOR:
V poročilu Komisije za urejanje drevnine, zelenic in nasadov z dne 27. 3. 2024 je bilo med drugim zapisano, da na zahodni strani objekta rastejo tri odrasle breze. Ena od njih ima za brezo značilen habitus, ena ima skrajšane glavne ogrodne veje, ena pa ima odstranjeno kodominantno deblo večjega premera.
Breze so bile prejšnji teden ponovno pregledane in koncesionarju je bilo naročeno, da brezo, ki ima skrajšane ogrodne veje, odstrani, ker je opešala.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

21. maj 2024
Zap. št. 35
Član sveta Marjan TURNŠEK je podal naslednje vprašanje:
Skladno s 15. členom Poslovnika Sveta MO Velenje lahko člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, oblikujejo svetniške skupine, katere imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu sveta. Na spletni strani MO Velenje (velenje.si) sem zasledil, da se je Lista za starejše (ZaS) preimenovala in je sedaj navedeno, da gre za Demokratično stranko upokojencev Slovenije. Iz pregleda vloženih in potrjenih kandidatur je razvidno, da je bila dne 14. 10. 2022 vložena kandidatna lista ZaS – Lista za starejše, listo skupine volivcev. Na lokalnih volitvah novembra 2022 ni nastopala Demokratična stranka upokojencev Slovenije, DeSUS, s katero so se v prejšnjem mandatu svetniki razšli, izstopili in potem prešli v SAB. Kot takšna je Lista za starejše na volitvah dobila 3 mandate in skladno s Poslovnikom Sveta MO Velenje ob konstituiranju ustanovila svetniško skupino Lista za starejše. Sedaj je na spletni strani MO Velenje razvidno, da naj bi šlo za svetniško skupino DeSUS, ki sploh ni nastopila na volitvah. Zastavljam pisno vprašanje, ali se lahko lista skupine volivcev preimenuje v svetniško skupino politične stranke, ki ni nastopila na lokalnih volitvah. Ob smiselni uporabi določbe 29. člena Poslovnika Državnega zbora, ker Poslovnik in Statut MO Velenje, tega posebej ne določata, imajo svetniki, ki so bili ustanovljeni z istoimenskih list, in svetniki, ki so člani iste politične stranke, pravico ustanoviti le eno svetniško skupino. Svetnik je lahko član svetniške skupine istoimenske liste, na kateri je bil izvoljen oziroma svetniške skupine politične stranke, katere član je. Kadar lista ali stranka razpade se lahko ustanovi nova svetniška skupina nepovezanih svetnikov in ta je lahko samo ena. Lahko se svetnik pridruži drugi svetniški skupini, ne more pa prevzeti imena politične stranke, ki sploh ni nastopila na lokalnih volitvah 2022. Če bi šlo za spojitev politične stranke k drugi politični stranki, bi potem kot takšna lahko prevzela ime. Ne more pa to storiti lista skupine volivcev. Ali so volivci, ki so podprli Listo za starejše s podpisi, da je lahko nastopila na volitvah 2022, o tem sploh seznanjeni?
V zvezi zgoraj navedenega vas sprašujem naslednje:
1. Kako je potekal postopek preimenovanja Liste za starejše v politično stranko, ki ni nastopila na volitvah in na kakšni pravni podlagi?
2. Kdaj je bil vložen predlog za preimenovanje in zakaj svetniške skupine o tem niso bile seznanjene. Prav tako tudi ni bilo nobenih formalnih postopkov glede članstva v delovnih telesih.
ODGOVOR:
Odlok o zagotavljanju pogojev za delo članov Sveta Mestne občine Velenje v 3. členu določa, da je potrebno o izstopu člana ali njegovem prehodu v drugo svetniško skupino pisno obvestiti župana in direktorja občinske uprave. Svetniška skupina ZaS je dne 20. 12. 2023 z dopisom obvestila župana in direktorja Uprave Mestne občine Velenje o preimenovanju svetniške skupine ZaS v svetniško skupino DeSUS. Na poimenovanja/preimenovanja svetniških skupin v Upravi Mestne občine Velenje nimamo vpliva.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

10. junij 2024
Zap. št. 36
Član sveta Jože HRIBAR je postavil naslednje vprašanje:
Že mesec dni hodim na delovne terapije, ki se izvajajo v centru Jaki. To da sovtam prostori majhni je ena težava, v tem prostoru kamor hodim, je na sredi podporni steber….še večja težava je, da očitno nujno potrebujejo tako zunanje žaluzije kot klimatski napravo, zdaj imajo prenosno, ki pa jo med terapijo zaradi hrupa, ko ga povzroča, ne morejo uporabljati,vsaj še s pacienti niti pogovarjati ne bi mogli.  Pogoji so težavni tako za zaposlene, kot tudi za same ljudi, ki hodijo na terapije, saj se pri tem ljudje znojijo, malo zaradi terapije, malo zaradi vročine.
Ker očitno javni zavod ZD Velenje nima denarja za klimatske naprave, naj občina pozove lastnika prostorov, ki pobira najemnino, da to takoj uredi. Kajti prihaja vroče poletje in pod takšnimi pogoji res ne morejo delati. Strošek klimatskih naprav pa je v primerjavi z pobrano najemnino zelo nizek.
ODGOVOR:
Lastnik prostorov je že pred časom naročil zunanje žaluzije, ki bodo v kratkem montirane na objektu. Lastnik se zaveda potrebe po klimatiziranju prostorov, a gre predvsem za gradbeno-tehnične prepreke, saj so za montažo statičnih klimatskih naprav potrebni posegi v strešno konstrukcijo in kritino. Lastnik objekta nas je tudi seznanil, da potekajo intenzivni pogovori s solastniki objekta (etažni lastniki Tomšičeve ceste 13), da bodo skupaj pristopili k menjavi strešne kritine in ureditvi strešne konstrukcije, kot je MOV že izvedla na objektu Poslovni center Jaki, ki je v neposredni bližini. Ob predvidenem investicijskem posegu pa bo lastnik uredil vse dovode in odvode za statično klimatiziranje prostorov, kjer sedaj poteka dejavnost delovne terapije.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

20. avgust 2024
Zap. št. 37
Članica sveta Veronika JUVAN je postavila naslednje vprašanje:
Sprašujem, zakaj na pokopališču Šmartno ni več ograje okoli grobov oziroma okoli celotnega pokopališča?
ODGOVOR:
Pokopališče je v lasti župnije Šmartno. Mestna občina Velenje skrbi samo za košnjo na pokopališču in ureditev prehodnih poti ter obrez grmovja med potkami grobov.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

27. avgust 2024
Zap. št. 38
Član sveta Jože HRIBAR je podal naslednjo pobudo:
Mestni občini, po zgledu drugih mest, predlagam v bodoče sajenje evkaliptusovih dreves po mestu. Ob višanju poletnih temperatur bodo poskrbela za naravno senco, saj so znana po tem, da zelo hitro rastejo. Ta drevesa, ki jih sedaj sadijo, rastejo prepočasi, večina pa jih je tudi zelo občutljiva na vremenske pojave, ter različne škodljivce. Evkaliptusova drevesa zrastejo okoli 30 metrov visoko, nekatere vrste tudi preko sto. Strošek ni velik, efekt bo pa dosežen, proti ostalim vrstam dreves, zelo hitro. Ob šolah pa še vedno podpiramo sajenje sadnih dreves.
ODGOVOR:
Cenimo vašo skrb za izboljšanje urbanega okolja in zagotavljanje naravne sence, še posebej v kontekstu naraščajočih poletnih temperatur. Res je, da evkaliptova drevesa hitro rastejo in lahko dosežejo velike višine, kar omogoča hitro zagotavljanje sence. Vendar pa je pri uvajanju vrst iz drugih klimatskih območij, kot je evkalipt, potrebno upoštevati tudi nekatere druge pomembne dejavnike. Evkalipti lahko sicer prenesejo v hladnih mesecih temperature do približno -7 °C, kar pa pomeni, da bi lahko ob hladnejših zimah, ki jih v Velenju pogosto doživimo, utrpeli poškodbe ali celo propadli. Poleg tega evkaliptova drevesa slabo prenašajo močan veter, kar bi lahko predstavljalo tveganje v našem okolju, ko vemo, da se v zadnjem času občasno pojavijo nevihte z močnimi sunki vetra. To bi lahko ogrozilo stabilnost teh dreves ter povečalo možnost poškodb, tako na drevesih kot v okolici. Eden ključnih vidikov, ki ga je treba izpostaviti, je tudi tveganje prenosa škodljivcev in bolezni, ki so specifični za rastline iz drugih podnebnih območij. Ko uvažamo sadike iz tujine, obstaja nevarnost, da s seboj prinesejo škodljivce in bolezni, ki v našem okolju nimajo naravnih sovražnikov. To lahko privede do nenadzorovanega širjenja teh organizmov, kar bi lahko imelo katastrofalne posledice za lokalne rastlinske vrste in ekosisteme. Zaradi teh tveganj je še toliko bolj pomembno, da namenjamo posebno pozornost odraslim drevesom v našem mestu in jih skrbno varujemo. Zrela drevesa predstavljajo neprecenljivo vrednost za naše urbano okolje saj prispevajo k splošni blaginji prebivalcev. Hkrati je ključnega pomena, da mladim posajenim drevesom zagotovimo ustrezne pogoje za rast, tako da bodo lahko zrasla v zdrava drevesa, ki bodo dočakala visoko življenjsko dobo.
V Mestni občini Velenje si prizadevamo za premišljeno in trajnostno načrtovanje zelenih površin, kar vključuje skrbno izbiro drevesnih vrst, ki so odporne na lokalne razmere. Vedno več pozornosti namenjamo tudi skrbi obstoječih dreves.
Odgovor je pripravila Komisija za urejanje drevnine, zelenic in nasadov.

27. avgust 2024
Zap. št. 39
Član sveta Jože HRIBAR je podal naslednjo pobudo:
Tržni način opravljanja dejavnosti avto-taksi prevozov v Velenju definitivno ne deluje. V mestu in okolici nimamo organizirane 24 urne taksi službe, kar ni težava samo med vikendi, ampak tudi med tednom. Redne taksi službe so večji del časa nedosegljive ali pa jih stranke morajo čakati tudi več kot uro. Včasih kljub obljubi, taksija niti ne dočakajo. Vrzel sicer zapolnjujejo taksisti, ki vozijo na črno, a zaradi izogibanja inšpekcij, vozijo le poznane stranke.
Predlagam, da MO Velenje zaradi neurejenega in predvsem nevzdržnega stanja, organizira javno gospodarsko taksi službo, v katero naj poleg interesentov, povabi tudi taksiste, ki trenutno vozijo na črno. V službo, bi lahko povabili tudi voznike Kamerata, vozilo Kamerat pa uporabili v nadaljevanju kot taksi kombi. Tako bi rešili težave s taksi prevozi, prevozi starostnikov…
Taksiji naj bodo vidno označeni s tablo TAXI, na strehi vozila, z nalepko MO Velenje na steklu ter seveda nalepko s številko vozila, na vratih, za morebitne reklamacije potnikov.
Upokojencem bi s posebno kartico omogočili določeno število voženj in kilometrov na mesec gratis, stroške pa bi kril proračun občine, ki sedaj financira Kamerata in tudi Lokalca.
Z urejeno taksi službo, bi pridobili vsi, ljudje pa se ne bi več bili prisiljeno voziti vinjeni, samo zato, ker po zabavi enostavno ne dobijo taksija. Posledično bi bilo na cestah bolj varno, manj nesreč in predvsem manj poškodb, ki so posledica le-teh.
Možnost je, da bi občina določila enega ali več koncesionarjev, za opravljanje taksi službe, toda glede na sedanje izkušnje, bi bilo v taksi službo, ki bi zares delovala, vložiti proračunska sredstva, da bi projekt zaživel in predvsem obstal.
ODGOVOR:
Spoštovani,
Hvala za vaš podroben in konstruktiven predlog glede izboljšanja taksi storitev v Velenju.
Razumemo vaše mnenje in se strinjamo z željo po učinkovitem in zanesljivem sistemu javnega prevoza.
V nadaljevanju pojasnjujemo, zakaj občina ne more neposredno organizirati taksi službe:
• Zakonska podlaga: Dejavnost taksi prevozov je urejena z zakonom, ki določa pogoje za opravljanje te dejavnosti, vključno z licenciranjem voznikov in vozil. Občina nima pooblastil za neposredno izvajanje taksi storitev.
• Tržna konkurenca: Evropska unija in slovenska zakonodaja spodbujata konkurenco na trgu. Občina bi s prevzemom taksi storitev lahko omejila konkurenco in s tem zmanjšala izbiro za potnike ter potencialno povečala cene.
• Stroški in učinkovitost: Uvedba in upravljanje občinske taksi službe bi zahtevalo znatne finančne vložke, ki bi bremenili občinski proračun. Poleg tega bi bilo potrebno zagotoviti učinkovito organizacijo, vzdrževanje vozil, usposabljanje voznikov in druge storitve, kar predstavlja kompleksno nalogo.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

27. avgust 2024
Zap. št. 40
Članica sveta Veronika JUVAN je postavila naslednje vprašanje:
V bloku na naslovu Goriška cesta 46 d, že zelo dolgo ne deluje dvigalo. Stanovalci so se že večkrat obrnili na upravnika. Dobili so aroganten in povsem neprimeren odgovor, v smislu: kaj gnjavite in sitnarite za takšne malenkosti, saj pa imate “socialna” stanovanja. Takšna komunikacija nikakor ni ustrezna, zato naslavljam vprašanje na občino in sprašujem, kdaj bo dvigalo usposobljeno za uporabo.
ODGOVOR:
Sanacija se izvaja. Želimo si, da bi dvigalo bilo čim prej v obratovanju.
Odgovor so pripravili v Uradu za premoženje in investicije.

20. september 2024
Zap. št. 41
Član sveta Jože HRIBAR je podal naslednjo pobudo:
Mestne pravice je Velenje dobilo 20.11.1959. Današnji občinski praznik je samo spretno
zakamufliran Dan Komunistične partije Jugoslavije, ki bi danes praznovala 105 let.
Predlagamo, da naj bo občinski praznik, na dan, ko je Velenje dobilo mestne pravice, torej 20. novembra. Tako imajo urejeno tudi v ostalih mestih. Ker je to le praznik mesta!?
ODGOVOR:
Kateri dan (datum) posamezno mesto oz. občina razglasi za svoj praznik, ni strokovno vprašanje, ampak je v prvi vrsti stvar širšega konsenza posamezne skupnosti.
Velenje, vsaj formalno, ni nikoli dobilo t. i. mestnih pravic. Ta običaj, ki sicer izvira iz srednjega veka in je bil povezan s pomembnimi privilegiji, ki jih je lahko pridobil posamezen kraj s povzdigom v mesto, je bil po drugi svetovni vojni, torej v času t. i. »druge Jugoslavije«, kot neko enkratno, svečano dejanje, opuščen, vsakršne tovrstne spremembe pa so se urejale skozi zakonodajo (in objavo v Uradnem listu). Zaradi tega so še danes deljena mnenja o točnem datumu, ko je mesto Velenje dejansko, tudi formalno, postalo mesto. V zakonodaji se Velenje prvič pojavi navedeno kot ‘mestno naselje’ (ne pa tudi izrecno kot mesto) leta 1952 v Zakonu o razdelitvi LRS na mesta, okraje in občine. Kot ‘mesto’ je nato prvič navedeno 30. junija 1955 v Zakonu o območjih okrajev in občin v LRS. V prid temu, da smemo Velenje v tem času že obravnavati kot mesto, govori tudi dejstvo, da je leta 1956 Velenje dobilo svojih prvih sedem ulic. V Odloku o določitvi krajev, ki se štejejo za mesta in mestna naselja, ki je bil objavljen v Uradnem listu 8. januarja 1959 je Velenje naslednjič izrecno navedeno kot ‘mesto. Kot je moč razbrati, 20. septembra 1959 Velenje nikakor ni pridobilo statusa mesta, ker je to bilo že nekaj časa. Šlo je »zgolj« za otvoritev novega mestnega središča, ki je bilo sprva načrtovano na drugem koncu Velenja. Vendar je bilo to novo mestno središče zasnovano tako ambiciozno, da sodi v sam takratni evropski arhitekturni in urbanistični vrh moderne, kar je bilo nato v naslednjih letih in desetletjih velikokrat obravnavano in potrjeno v domačih in tujih arhitekturnih in urbanističnih strokovnih krogih. In kot takšno velja še danes, zato je središče mesta Velenje še danes zaščiteno kot arhitekturni in urbanistični spomenik moderne. Pri izgradnji novega mestnega središča Velenja je torej šlo za dosežek, ki je daleč presegal tako lokalne, kot tudi takratne republiške in državne okvire, zato je vreden trajne obeležitve v zgodovinskem spominu mesta. Kako in na kakšen način, pa je stvar konsenza, trenutno pač (tudi) z občinskim praznikom MO Velenje.
MO Velenje svoj občinski praznik 20. septembra praznuje od leta 1995. Odločitev o tem je torej sprejel na demokratičnih volitvah izvoljen (drugi) Svet Mestne občine Velenje. Do leta 1994 je bil praznik občine Velenje 8. oktober v spomin na prvi partizanski napad na slovensko okupirano mesto (Šoštanj) med 2. svetovno vojno. Z novim Zakonom o lokalni samoupravi leta 1994 je prišlo na osnovi referendumov na tem področju do velikih sprememb in od nekdanjih 62 občin se je postopoma izoblikovalo današnjih več kot 200 slovenskih občin. Tako se je tudi nekdanja občina Velenje razdelila na Mestno občino Velenje, občino Šoštanj in občino Šmartno ob Paki. V takšnih novih, spremenjenih okoliščinah, 8. oktober ni bil več primeren datum za občinski praznik, saj se je navezoval na dogodke v, po novem, sosednji občini Šoštanj. O tem vprašanju so svetniki MO Velenje razpravljali na seji 26. septembra 1995 in na koncu, čeprav ne soglasno, potrdili predlog, da se za novi občinski praznik izbere 20. september v spomin na leto 1959, ko je bilo na ta dan slovesno odprto novo mestno središče. Ker je bila odločitev o novem občinskem prazniku sprejeta po 20. septembru, s(m)o tako Velenjčani svoj novi občinski praznik prvič javno in slovesno praznovali šele naslednje leto, torej leta 1996.
Datum, ki ga navajate, se pojavi samo na eni spletni strani, ki so jo (verjetno za kakšno seminarsko nalogo ali vajo) postavili študentje Turistike in so se najverjetneje zmotili v prepisovanju, saj pišejo, da je na ta dan, 20. 11., občinski praznik.
Odgovor so pripravili v Muzeju Velenje.

30. september 2024
Zap. št. 42
Član sveta Ivan PLANINC je postavil naslednje vprašanje:
Pred kratkim me je ravnatelj OŠ MPT kot predsednika SPV MOV obvestil, da mu je prevoznik učencev v šolo Nomago zagrozil, da bodo morali učenci, ki se vozijo v šolo s šolskim prevozom, izstopati na avtobusnem postajališču nasproti pošte, ker je postajališče pred šolo po navadi zasedeno z avtomobili staršev, ki pripeljejo otroke v šolo. Moram povedati, da se je takoj odzvala redarska služba in že naslednje jutro smo kontrolirali stanje na postajališču. Zaradi prisotnosti redarjev je bilo vse tako kot mora biti. Sprašujem, ali bodo redarji skozi celo leto vršili nadzor? Seveda ne. Zato me zanima kako bodo odgovorni ta problem rešili? Predlagam, da se v podaljšku postajališča naredi še obvoz cestišča po sistemu »poljubi in odpelji«. S tem bi razbremenili postajališče in zapletov ne bi bilo več.
ODGOVOR:
Avtobusno postajališče ni namenjeno odlaganju otrok z osebnimi vozili.
Ker je zemljišče na katerem predlagate ureditev dodatnih kapacitet za ustavljanje, v varovalnem pasu ceste s katero upravlja Direkcija RS za infrastrukturo, bo postopek pridobitve soglasja toliko težji, ker bo potrebno preurediti tudi avtobusno postajališče, ki ne zadostuje več potrebnih zahtevam.
Zaradi predlagane ureditve bo potrebno prestaviti in urediti odvodnjavanje meteornih vod s ceste, prestaviti bo potrebno javno razsvetljavo in odstraniti zelenje ob cesti.
V letu 2025 pa za ta projekt nimamo predvidenih finančnih sredstev.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

3. oktober 2024
Zap. št. 43
Član sveta Simon DOBAJ je postavil naslednje vprašanje:
Zasledil sem informacijo, da je zahteva DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIY. Divizije št. 4, 3000 Celje, za izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo nove cestne povezave od priključka Velenje jug, do priključka Slovenj Gradec jug (2. odsek), Sklop E – Velunja zavrnjena. Glede na to naj bi ponovno prišlo do novelacije terminskih planov za aktivnosti na odseku od Šentruperta do Velenja ter za vse sklope na odseku od Velenja do Slovenj Gradca. Glede na to, da gre za projekt, ki je in mora ostati prioritetni projekt Slovenije, so takšni zamiki nedopustni. Takšni »zamiki«, ki odmikajo izgradnjo tretje razvojne osi postajajo vse večja skrb tako prebivalk ter prebivalcev v Savinjsko-Šaleški ter Koroški regiji, gospodarstva
ter lokalnih skupnosti.
Ob tem izpostavljam, da je po 18. nujni seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor s točko dnevnega reda »Zamude pri gradnji tretje razvojne osi«, ki je potekala 9. marca 2023, ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek izdala sklep z dne 14. marca 2023, s katerim je bila imenovana medresorska delovna skupina za spremljanje načrtovanja in gradnje infrastrukturnega projekta tretje razvojne osi. Delovno skupino vodi državni sekretar Ministrstva za infrastrukturo.
Dodatno so vanjo vključeni še v.d. generalne direktorice Direktorata za ceste in cestni promet na Ministrstvu za infrastrukturo, državni sekretar Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, v.d. generalne direktorice Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, državni sekretar Ministrstva za naravne vire in prostor, generalni direktor Direktorata za prostor in graditev na Ministrstvu za naravne vire in prostor, članica uprave DARS, d.d., in direktor področja za organizacijo gradenj in obnov DARS, d.d.. Veljavnost omenjenega sklepa je začela takoj. Omenjena delovna skupina se je prvič sestala 28. marca 2023. Tema sestanka je bila obravnava problematike pri izvajanju aktivnosti in izvedbi projekta tretje razvojne osi.
Dodatno velja izpostaviti, da je ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek ob lanskem obisku Vlade Republike Slovenije na Koroškem zagotavljala, da gradnja tretje razvojne osi poteka nemoteno. Ob vsem navedenem se zastavlja vprašanje, kako bodo takšne zavrnitve gradbenega dovoljenja za zgoraj navedeni odsek hitre ceste vplivale na potek gradnje severnega dela tretje razvojne osi glede na postavljeno časovnico.
V zvezi z navedenim sprašujem naslednje:
1. Ali ste seznanjeni z razlogi zakaj je bila zavrnjena zahteva za gradbeno dovoljenje na odseku hitre ceste skozi Velunje in Podgorje in kdo je za to odgovoren? Kaj bo to pomenilo za nadaljevanje gradnje na omenjenih
odsekih hitre ceste oziroma celotnega severnega dela tretje razvojne osi in kako bo to vplivalo na postavljeno časovnico?
2. Ali ste seznanjeni o tem, kakšne bodo posledice zavrnitve zahteve za gradbeno dovoljenje hitre ceste skozi Velunje in Podogorje?
3. Ali vas pristojni državni organi seznanjajo o tem, kako je z realizacijo celotnega projekta ter finančnimi sredstvi?
4. Ali oziroma kako ste župani z območij, kjer bo potekal severni del tretje razvojne osi vključeni v delo omenjene delovne skupine za spremljanje načrtovanja in gradnje infrastrukturnega projekta tretje razvojne osi oziroma ali ste seznanjeni z njenim delom ter sklepi njenih sestankov?
5. Ob tem ponovno dajem pobudo, da se v zvezi s potekom gradnje seznanimo na seji občinskega sveta ali širše, opravimo razpravo, pri čemer naj DARS, Ministrstvo za infrastrukturo ter Ministrstvo za naravne vire in prostor javno predstavijo potek gradnje severnega dela 3. razvojne osi, s postavljeno časovnico ter celotnimi postopki pri tem.
ODGOVOR:
Naročnik izgradnje tretje razvojne osi je DARS – Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji. S predstavniki DARS predvsem korektno komuniciramo glede tekoče problematike na gradbišču odseka B in H v Velenju. Glede samih postopkov pridobivanja dovoljenj oz. morebitnih težav nas investitor ne obvešča, razen tam, kjer lahko MOV, v skladu s svojimi pristojnostmi, pomaga.
Trenutno nismo obveščeni o kakršnikoli zavrnitvi gradbenega dovoljenja na sklopu E. Zadnje informacije, ki jih imamo, in s katerimi ste bili seznanjeni tudi vi, so bile podane na junijski seji Sveta MOV.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

10. oktober 2024
Zap. št. 44
Član sveta Duško SUPIĆ je podal naslednjo pobudo:
Na kolesarski poti Velenje–Mislinja, kljub obstoječi prometni signalizaciji in oviram za umirjanje prometa, prihaja do prekomernih hitrosti kolesarjev in uporabnikov drugih vozil (skuterji, električni skiroji), kar predstavlja nevarnost za pešce in otroke. Ali lahko pristojni organ opravi ponovno presojo prometne varnosti na tem odseku, predvsem pri naslovu Paka 65, in razmisli o dodatnih ukrepih za umirjanje prometa, da bi zagotovili večjo varnost za vse udeležence?
ODGOVOR:
Pobudo smo poslali upravljalcu kolesarske poti, tj. Direkciji RS za infrastrukturo. Z odgovorom vas bomo seznanili.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

3. november 2024
Zap. št. 45
Član sveta Simon DOBAJ je postavil naslednje vprašanje:
V skladu s 17. v povezavi z 18. členom Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje postavljam naslednje pisno vprašanje v zvezi z I. osnovno šolo MO Velenje – Miha Pintar Toledo Zasledil sem informacijo, da ima osnovna šola Miha Pintar Toledo prostorsko stisko in da je objekt v precej slabem stanju za normalno delo vzgoje in
izobraževanja. Ker gre za prvo osnovno šolo v Velenju – ki je svečano otvoritev doživela leta 1960, temeljni kamen prve šole v Velenju pa je bil slovesno položen 31. avgusta leta 1953. Se mi zdi še toliko bolj pomembno in simbolno, da naslovim tematiko potrebnih investicij v šolske ustanove v MO Velenje. Glede na to, da so otroci tisti, ki jim želimo zagotavljati čim boljše pogoje za izobraževanje in jih opolnomočiti tudi zato, ker bodo v veliki meri tista generacija, ki bo gonilna sila prehoda in sprememb, ki jih doživljamo v dolini. V zvezi z navedenim sprašujem naslednje:
1. Kdaj je bila resna zadnja adaptacija prostorov osnovne šole Miha Pintar Toledo?
2. Kakšno je stanje prostorov in ali je bila narejena strokovna ocena potreb za investicije?
3. Ker je javno znano, da na šoli ni dovolj prostora za vse razrede, kako načrtujete bolj trajno rešitev prostorske stiske in kakšni scenariji rešitev so pripravljeni (časovna in finančna opredelitev)?
4. Kakšen ja plan renovacij in investicij v šolske ustanove v MO Velenje v naslednjih 10 letih?
ODGOVOR:
1.V zadnjih desetih letih je bilo v investicijsko vzdrževanje objekta OŠ MPT vloženih skoraj milijon evrov.
Največja dela so našteta spodaj:
leto 2013 – 192.000 EUR – II. faza sanacije strojnih instalacij, 47.000 EUR – sanacija WC drugi trakt
leto 2014 – 69.000 EUR – III. faza strojnih (talna kanalizacija, notranja kanalizacija, vodovod,…, 45.000 EUR garderobe in sanitarije pri telovadnici
leto 2015 – 22.000 EUR delna sanacija strehe, 27.000 EUR nabava različne opreme
leto 2016 – 19.000 EUR delna sanacija strehe
leto 2017 – 13.000 EUR ureditev učilnice ta tehnični pouk
leto 2018 – 18.000 EUR ureditev zamakanja v kuhinji in 48.000 EUR delna sanacija strehe
leto 2019 – 5.000 EUR popravilo fasadnih podzidkov
leto 2020 – 19.000 EUR ureditev parkirišča, 31.000 EUR prestavitev knjižnice
leto 2021 – 313.000 EUR sanacija športnega igrišča, 48.000 EUR delna sanacija strehe, 7.500 EUR nabava novega kotla za kuhinjo
leto 2022 – 18.000 EUR ureditev strelovoda
leto 2023 – 8.000 EUR dokumentacija za šolsko kuhinjo.
Poleg tega je bilo še vsako leto dodanih še 4.000 EUR za redno vzdrževanje, ki jih izvede šola samostojno (beljenje, druga vzdrževanja….).
2. Šolski prostori so primerni za izvajanje pouka. So relativno dobro vzdrževani, seveda pa je potrebno upoštevati starost objekta, ki je star 64 let.
Strokovna ocena nujnih sanacij in investicijskega vzdrževanja je bila narejena 2008 leta s strani podjetja PV Invest d.o.o. Praktično vse stvari, ki jih je predlagal izdelovalec so bile narejene oz. je bilo narejenega še več.
3. Prostora na OŠ MPT je dovolj za izvajanje pouka dveh razredov v enem letniku (dve paralelki) in tudi še kakšen dodaten razred na višji stopnji. Res pa je, da je zaradi samovolje staršev, ki so vpisovali otroke v šolski okoliš kamor ne spadajo, v šolskem letu 2024/2025 prišlo do tega, da je prostora na OŠ MPT premalo. Ta problem bomo rešili v naslednjem šolskem letu s spremembo odloka o šolskih okoliših. Nameravamo uvesti skupen šolski okoliš za tri osnovne šole, da se izognemo temu, da na eni šoli je le en prvi razred, (OŠ Livada), na drugi (OŠ MPT) pa trije in morajo posledično učenci uporabljati prostore drugega javnega zavoda za izvajanje pouka. Generalno je v občini dovolj šolskih prostorov, za vključevanje vseh otrok v osnovnošolsko izobraževanje, potrebna je samo prerazporeditev šolskih okolišev, kar planiramo izvesti v letu 2025.
4. V letu 2023 smo pozvali ravnatelje, da povejo svoje potrebe za naslednjih 5 let. Seznam je obsegal približno za sedem milijonov evrov potreb. Zabeležene potrebe in želje znatno presegajo možnosti financiranja iz občinskega proračuna. Posledično lahko v tem trenutku na šolskih objektih bolj ali manj »gasimo požare«, torej sproti rešujemo najbolj urgentne zadeve (puščanja streh, odločbe inšpektorje zaradi strelovodov itd.). Objekti so v povprečju stari več kot 50 let. V občinskem proračunu za namen nujnih del namenjamo približno 200.000 € letno, s temi sredstvi skrbimo za sedem osnovnih šol, vključno s CVIU Velenje.
Na MOV se zavedamo, da v OŠ MPT ni zagotovljenih optimalnih prostorov za izvajanje športne vzgoje in tudi šolska kuhinja je nujna posodobitve. Samo za rešitev teh dveh problemov bi potrebovali minimalno 5 MIO €.
Na prav vseh objektih osnovnih šol in s tem tudi na OŠ MPT je potrebno izvesti tudi projekte energetskih sanacij stavb, v ta namen je MOV podpisala pogodbo z Evropsko investicijsko banko za izvajanje projekta ELENA, preko katerega bomo financirali izdelavo dokumentacije za energetske sanacije šolskih objektov.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje načeloma vsakih 5 let objavi razpis za investicije v šolske objekte. Na zadnjem razpisu v letu 2022 smo bili uspešni in pridobili približno četrtino potrebnih sredstev za dozidavo prizidka CVIU Velenje.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

29. november 2024
Zap. št. 46
Član sveta Simon DOBAJ je postavil naslednje vprašanje:
Krajani KS Kavče imajo že dolga leta, preozko vhodno cesto in sicer od odcepa z glavne ceste Velenje – Polzela, v skupni dolžini cca. 200 metrov. Ta del ceste trenutno omogoča le enosmerni promet. Ob prometnih konicah, ko vsi hitijo v službe se tako vsakodnevno pojavljajo zastoji še posebej ob srečanjih z nasproti vozečimi vozili. Sledi umikanje in izogibanje na zelo nevaren rob cestišča (uničene bankine) ali celo v zasebne dovoze do stanovanjskih hiš. Najbolj nevarna pa je seveda vsakodnevna vožnja šolskega avtobusa in tovornjakov po bankini, še posebej v predelu, kjer je umeščen podporni zid – betonska škarpa. Izgradnjo le te je z lastnimi sredstvi 50 let nazaj ob pomoči krajanov zgradil takratni njihov sokrajan g. Jože Boršner, sedaj stanujoč v Silovi (Šentilj pri Velenju). Že večkrat so omenili pristojnim na MO Velenje, da je omenjeni podporni zid dotrajan z vidnimi razpokami in samo vprašanje časa je, kdaj bo prišlo zaradi vse večje frekvence prometa, še do večjih poškodb in s tem tudi povečane možnosti zruška le tega.
V primeru zdrsa se lahko vozilo skotali v globino in naj se pripeti smrtna nesreča? Krajani se zato upravičeno sprašujejo kdo bo prevzel krivdo?
Ali si res takšno cesto zasluži več kot 200 krajanov v KS Kavče, ki se dnevno vozijo na delo in plačujejo davke in prispevke? Po pogovoru z g. Kaudik Stanislavom, ki se spominja, da je že takratni novo izvoljeni župan MO Velenje g. Srečko Meh ob nastopu njegovega prvega mandata v obdobju 1994-1998 krajanom obljubil rekonstrukcijo cestišča.
Natančneje sta na sestanku krajanov KS Kavče v letu 2008 skupaj z g. Brodnikom obljubila, da bo projekt širitve ceste v KS Kavče prešel v izvajanje že
v naslednjem letu tj. v letu 2009.
Piše se leto 2024 pa s strani MO Velenje ni odziva, razen seveda obljub in s tem niso niti koraka bližje k realizaciji. Krajani poudarjajo, da se od rekonstrukcije cestišča zaradi plazu po letu 2014 še vedno vozijo po tako imenovanem gradbišču označenemu s prometnimi znaki, saj projekt še vedno ni ZAKLJUČEN. Na podlagi zapisanega me zanima sledeče:
1. Kako je z zaključkom rekonstrukcije ceste ( Velenje – Polzele) na odcepu za KS Kavče v dolžini cca. 200 m?
2. Kdaj se predvideva nadaljevanje rekonstrukcije ceste v KS Kavče?
3. Ali so vzrok za ne dokončanje rekonstrukcije ceste administrativne ali tehnične narave?
ODGOVOR:
1. Z Direkcijo RS za infrastrukturo je bil pred leti sklenjen dogovor, da bodo pristopili k izvedbi rekonstrukcije križišča, priključka, ureditve avtobusnih postajališč in opornih zidov. V ta namen je bila izdelana projektna dokumentacija, na osnovi katere je MO Velenje izvedla svoj del dogovora in sicer rušitev objektov ob cesti, ureditev dela pločnika in razširitev priključka. Kasneje je DRSI izvedbo zaradi pomanjkanja sredstev začela zamikati. Trenutno je izvedba zamaknjena v leto 2027. Kljub pritiskom MO Velenje, se zadeva na žalost ne premakne.
Na najbolj ozkem delu lokalne ceste – takoj za priključkom na glavno cesto – bomo postavili jekleno varovalno ograjo, da bi preprečili morebiten zdrs vozil s cestišča.
2.Dogovora oz. obljub za širitev ceste v Kavče v konkretnem letu nikoli ni bilo. MO Velenje si je vseskozi prizadevala, da bi se cesta uredila čim prej. V ta namen je pred mnogimi leti pristopila k pridobitvi zemljišč (odkupu zemljišč pod cesto, vključno z domačijo), ki bi sploh omogočili razširitev ceste.
Edina projektna dokumentacija, ki je je bila pridobljena je PZI projekt za sanacijo odseka ceste LC 450 150 Z. Kavče – Sp. Kavče, ki je bil pridobljen ob sprožitvi plazenja v letu 2014 in je
vključeval tudi sanacijo plazu na odseku, kjer je prišlo do plazenja.
Na podlagi tega projekta je MO Velenje v letu 2014 pristopila k izvedb interventnih del na plazu na cesti LC 450 150 Zg. Kavče – Sp. Kavče.
V sklopu interventnih del, sta bila takrat v 2014 izvedena oporna zidova »D« in »E« ter sanacija ceste na omenjenem delu, pogodbena vrednost izvedenih del pa je znašala 240.000 € z DDV.
Z izvedbo interventnih del smo izvedli sanacijo plazu, preprečili nadaljnjo drsenje plazu. Zavračamo navedbe, da je zgrajeni oporni zid dotrajan; zgrajen je bil v skladu s projektom, in drži pritiske zaledne zemljine. V preteklih letih je bilo opravljenih več pregledov, razpoke ki so vidne, so površinske.
Kot je bilo že navedeno sta bila v sklopu interventne sanacije izvedene »samo« oporna zidova D in E, zato je postavljena tudi opozorilna prometna signalizacija 1125 »delo na cesti« ter 2105 »prednost vozil iz nasprotne smeri« oz. 2106 »prednost pred vozili iz nasprotne smeri«.
V sklopu celotne sanacije je predvidena izdelava 9 opornih/podpornih zidov. Skupna vrednost sanacije pa je po takratnih vrednostih znašala skoraj 1,5 milijona evrov.
Glede na izvedeno in na tekoče cene je sedanja vrednost del potrebnih za dokončanje sanacije oz. za izvedbo rekonstrukcije uvoza v Kavče ocenjena na podlagi projektantke ocene v višini 1.250.000 evrov.
MO Velenje je sanacijo tega plazu prijavila tudi v načrt v načrt državnih pomoči. V kolikor bomo pri tem uspešni, bomo s sanacijo pričeli že v letu 2025.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

4. januar 2023
Zap. št. 1
Član sveta Simon DOBAJ je podal naslednje vprašanje:
Zasledil sem informacijo, da so se pred dobrim mesecem sestali predstavniki DARSA ter Ministrstva za infrastrukturo, z namenom poteka gradnje severnega kraka tretje razvojne osi. Prišlo naj bi do novelacije terminskih planov za aktivnosti na odseku od Šentruperta do Velenja ter za vse sklope na odseku od Velenja do Slovenj Gradca, posamezniki, ki so bili prisotni na omenjeni predstavitvi, so zgroženi, da bo prišlo do časovnega zamika pri končni izvedbi gradnje tretje razvojne osi. Gre za projekt, ki je in mora ostati prioritetni projekt Slovenije. Ti zamiki časovnice ter realizacije projekta, ki niso utemeljeni, bodo natančneje predstavljeni in pojasnjeni na naslednji predstavitvi, ki bo v kratkem. Koordinacijski odbor za izgradnjo tretje razvojne osi naj bi bila predstavljena na sestanku do konca letošnjega leta.
Takšni zamiki, ki odmikajo izgradnjo tretje razvojne osi postajajo vse večja skrb tako prebivalcev v Savinjsko-šaleški ter Koroški regiji, gospodarstva ter lokalnih skupnosti.
V zvezi z navedenim sprašujem naslednje:
1. ali držijo omenjene trditve o zamikih pri izgradnji tretje razvojne osi, kakšni so razlogi za to, kakšne so predvidene rešitve oziroma potek gradnje ter kakšne bodo aktivnosti MOV pri tem?
2. kdaj se bodo nadaljevale aktivnosti na odcepu Velenje-Šentrupert in/ali so vse aktivnosti v teku? Prosim za časovnico ter realizacijo gradnje severnega dela tretje razvojne osi.
3. ob tem dajem pobudo, da v zvezi s tem na seji občinskega sveta ali širše opravimo razpravo, pri čemer naj DARS ter ministrstvo za infrastrukturo in ministrstvo za okolje in prostor javno predstavijo točen terminski plan.
4. glede na to, da so me krajani Škal seznanili, da naj bi se most in hribina na krožišču na vrhu Gaberke-Škale posedala in da so problemi na omenjeni trasi zaradi konfiguracije terena me zanima, ali to drži in če, kakšne so aktivnosti v zvezi s tem?

ODGOVOR:
Za gradnjo tretje razvojne osi je pristojno Ministrstvo za infrastrukturo, ne občina, zato lahko konkretne odgovore in aktualne terminske načrte podajo samo pristojni v teh službah.
Na temo izgradnje hitre ceste je nazadnje na ministrstvu potekal delovni sestanek 3. novembra 2022, o čemer smo tudi obveščali javnost. Ministrstvo je županom občin, kjer bo potekala tretja razvojna os, predstavilo trenutno fazo izgradnje, in sicer na trasi Velenje–Slovenj Gradec dela nekje že potekajo, intenzivno pa se pripravlja tudi vsa potrebna dokumentacija. Z deli na gradbiščih na območju ob Škalskem jezeru in na Konovem bodo začeli prve mesece leta 2023. Tudi za traso Šentrupert–Velenje potekajo odkupi zemljišč, vloženo je že bilo integralno gradbeno dovoljenje in takoj ko bo gradbeno dovoljenje pravnomočno, bodo začeli z gradnjo tudi na tem odseku. Župan Peter Dermol je opozoril, da je o vseh aktivnostih nujno potrebno pravočasno obveščati lokalno prebivalstvo in jim omogočiti čim lažje sobivanje ob gradnji hitre ceste.
Seznanjeni smo bili s trenutnim potekom del na posameznih odsekih na trasi Velenje–Slovenj Gradec: sklop A (od Hartla do mestnega stadiona) aktivnosti projektiranja so v zaključni fazi, do konca leta bo vložena dokumentacija za gradbeno dovoljenje; sklop B (območje ob Škalskem jezeru) pridobljeno je gradbeno dovoljenje, izveden je izbor izvajalcev del, začetek gradnje je predviden v letu 2023; za sklopa C (Škale) in E (Velunja) je vložena dokumentacija za gradbeno dovoljenje, postopki z izborom izvajalcev so predvideni v začetku 2023; za sklop D (Gaberke) je izvedba del v zaključni fazi, potekajo prevzemi del in za sklop H (navezovalna cesta na Konovo, vključno s tunelom do Sela pri Velenju) je pridobljeno gradbeno dovoljenje, izveden izbor izvajalcev, začetek del je predviden v letu 2023.
Dogovorili smo se, da bosta ministrstvo in DARS preučila morebitna odstopanja glede na predviden čas gradnje in nas o tem tudi obvestila.
Mestna občina Velenje sodeluje konstruktivno z DARS-om in inženirjem DRI v sklopu svojih pristojnosti, in sicer glede podajanj mnenj in usklajevanja tehničnih in urbanističnih zadev (soglasja). Prav tako smo vez med potencialnimi rušenci in Darsom.
Na območju sklopa D Gaberke je 8. 12. 2022 potekal tehnični pregled cestnih ureditev in objektov ter pripadajoče komunalne infrastrukture, kjer s strani gradbene stroke ni bilo zadržkov za izdajo uporabnega dovoljenja.
Najlepša hvala za pobudo glede javne razprave o gradnji hitre ceste, ki jo bomo predvideli za eni izmed prihodnjih sej sveta.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

10. januar 2023
Zap. št. 2
Članica sveta Anita LEMEŽ KLJAJIČ je podala naslednjo pobudo:
Podajam svetniško pobudo, vezano na ureditev signalizacije na parkirni hiši Zdravstvenega doma Velenje, saj le-ta ne deluje pravilno.

ODGOVOR:
Z nastalo problematiko smo seznanjeni. Obnova celotnega sistema evidentiranja vozil v garažni hiši Zdravstveni dom Velenje je predvidena v prvi polovici leta 2023.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

13. januar 2023
Zap. št. 3
Članica sveta Darinka VRABIČ je podala naslednjo pobudo:
V skladu s 17. in 18. členom Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje postavljam naslednje pisno pobudo v zvezi z vrtcem Jakec v KS Pesje:
Nedopustno je, da sta dve igrali (poglej sliko) v tako slabem stanju, da ju je inšpektor zapečatil in prepovedal uporabljati, saj nista varni. Predlagam takojšnje ukrepanje.
Še večji problem, ki ogroža varnost otrok in drugih pešcev, je ta, da do vrtca po cesti Janka Ulriha ne vodi pločnik. Otroci so izpostavljeni nevarnemu prometu, ko prihajajo in odhajajo iz vrtca in med sprehodom z vzgojiteljicami, saj zasedejo velik del cestišča.
Na MO Velenje apeliramo, da se na cesti Janka Ulriha zgradi pločnik in prenovi igrala na igrišču pred vrtcem. V bližnji prihodnosti je tudi celotna stavba vrtca potrebna temeljite obnove (salonitna streha …).

ODGOVOR:
Zemljišča, ki so potrebna za gradnjo, so v zasebni lasti. Problematika je bila že večkrat izpostavljena, MO Velenje pa se je zavezala, da bo pristopila k izgradnji pločnika, če bo vodstvo KS pomagalo pri pridobivanju zemljišč. Tak način se je v preteklosti izkazal za zelo uspešnega, saj smo tako uredili že veliko pločnikov po krajevnih skupnostih. Zato še enkrat pozivamo vodstvo KS, da pristopi k pridobivanju potrebnih zemljišč.
Igrala so bila pregledana s strani certificiranega preglednika otroških igrišč Sprinkler d.o.o., ki je 18. 10. 2022, po pregledu v enoti Jakec, ugotovil pomanjkljivosti posameznih delov igral. V Vrtcu Velenje so v fazi urejanja in odpravljanja nepravilnosti. Sestavljeno kovinsko igralo je neprimerno, zato ga bodo odstranili in nadomestili z novim.
Zaradi tehničnih težav, ureditve in nakupa ustreznega materiala ter neugodnih vremenskih pogojev se je sanacija igral nekoliko zamaknila. Kovinsko igralo bo odstranjeno takoj, ko bodo vremenski pogoji ustrezni.
Plezalna stena do stolpa s toboganom pa bo urejena v kratkem, takoj po dobavi ustreznega materiala za popravilo.
Streha na objektu je res salonitna, a ni azbestna. Kritina je bila menjana v letu 2005. V tem primeru sama oblika salonitne strehe najbrž ne bi smela biti sporna. Zaenkrat streha ne pušča.
Tudi v Vrtcu Velenje se strinjajo, da je pločnik na omenjenem odseku ceste zelo potreben.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti in Uradu za družbene dejavnosti.

18. januar 2023
Zap. št. 4
Članica sveta Andreja KREJAN je podala naslednjo pobudo:
V sredo, 18.01.2023, so me krajani KS KONOVO povabili kot svetnico MOV na njihovo sejo. Prosili so me, da dam svetniško pobudo glede prometa čez KS Konovo.
Civilna iniciativa in svetniki zahtevajo, da se postavijo na ceste, ki peljejo čez Konovo table “samo za lokalni promet”! Ko se postavijo znaki, je potrebno zagotoviti občasno kontrolo policije.
Krajani se zaradi vsakodnevnega povečanja prometa bojijo za varnost otrok, invalidov in vseh ostalih krajanov.
Zato dajem pobudo v preučitev možnosti realizacije.

ODGOVOR:
Omejitev prometa na cestah v KS Konovo ni omejena samo na Konovo. Skozi KS namreč potekajo dovozne ceste za veliko naselij, ki niso v KS Konovo. Po javnih cestah se vozijo občani Šenbrica, Cirkovc, Graške gore… Če bi na cestah omejili promet z znakom »dovoljeno za lokalni promet«, bi to pomenilo, da se bi morali občani, ki prebivajo v zgoraj navedenih naseljih, domov voziti daleč naokoli.
Po Zakonu o cestah namreč velja, da je lokalni promet:
– promet motornih vozil, ki imajo na določenem območju izhodišče ali cilj,
– promet motornih vozil, katerih vozniki, lastniki ali imetniki pravice uporabe, imajo na tem območju stalno ali začasno prebivališče,
– promet motornih vozil, ki so v lasti oziroma v uporabi pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje prevozov, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče, ali avtošole, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče.
Še težje je tak promet nadzirati, saj se bi po cestah vozili tudi obiskovalci, ki bi v primeru prometnih kontrol morali dokazovati, kam so v resnici namenjeni.
Že pred časom smo na pobudo vodstva KS prepovedali promet za tovorna vozila, težja od 7,5 t, vzpostavili območje cone 30, postavili 2 merilnika »Vi vozite« in zgradili pločnike, kjer je bilo to mogoče. Za določene odseke cest bi želeli pripraviti projektno dokumentacijo za dograditev pločnikov, vendar imamo težave s pridobivanjem zemljišč.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

22. februar 2023

Zap. št. 5
Članica sveta Andreja KREJAN je postavila naslednje vprašanje:
Krajani Stare vasi so izvedeli, da je načrtovana širitev odlagališča odpadkov, in to v smeri proti naselju Žabja vas. Zanima jih, za kakšno širitev gre, v kakšnem obsegu in za katere vrste odpadkov. Zanima jih še, če gre za širitev, zakaj ta ni načrtovana v smeri proti vzhodu, kjer je travnik, ne pa v smeri proti naselju, ki bo že tako obremenjeno z novo cesto. Zaradi poseka se bo spremenila tudi mikroklima na tistem koncu, zdaj pa še sprememba na tisti strani, kjer je smetišče. Že pred časom so obljubili, da se bo smetišče na tem koncu povsem umaknilo, zdaj ga nameravajo vrniti nazaj v še večjem obsegu.To je njihovo vprašanje. V nadaljevanju pa je njihova obrazložitev.
Gre za projekt spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta začasne deponije komunalnih odpadkov investitorja Karbon d.o.o., pripravljavca prostorskega akta – MO Velenje, izdelovalce prostorskega akta Urbanisti d.o.o. Celje, datum izdelave 11.11.2022, kjer naj bi zbirali in predelovali odpadke za namen pridobivanja sekundarnih surovin, Saubermacher dejavnost zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov za območje občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje, Solčava in Luče. PUP parkiranje tovornih in osebnih vozil, lastni poslovni prostori, skladišče materiala in delavnice Karbon, dejavnost zbiranja in razgradnje vozil, GP5 zbirni center za zbiranje komunalnih odpadkov, uredil se bo tudi začasni skladiščni prostor za nevarne odpadke. GP6 predvidena je možnost izvajanja dejavnosti navedenih za preostale gradbene parcele…

ODGOVOR:
Obravnavano območje prostorsko pokriva veljaven prostorski akt Odlok o ureditvenem načrtu začasne deponije komunalnih odpadkov (UN), kjer gre za pretežno namensko rabo z oznako IG: gospodarsko cono, ter G: gozdno območje skladno z veljavnim Občinskim prostorskim načrtom MOV (OPN).
Obstoječa deponija je že zaprta, miruje in ni predmet predvidenega posega. Prav tako se znotraj območja UN nahajajo zemljišča, ki so po namenski rabi gozdne površine (skladno z OPN), v katere se s predlogom prav tako ne bo posegalo.
S KS Stara vas je dogovorjeno, da bodo izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev UN-ja oz. vsebina predvidenih posegov, ki jih z idejno zasnovo pripravlja lastnik zemljišč, krajanom predstavljena dne 4. 5. 2023 ob 16.00 v sejni dvorani MOV.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora.

24. februar 2023

Zap. št. 6
Član sveta Franci LENART je podal naslednjo pobudo:
Pobuda za  praznovanje 70-letnice odprtja Turističnega jezera in predlog, da 14. junij postane uradni praznik turizma v Mestni občini Velenje
Mali Bled, biser Šaleške doline, letovišče Velenjsko jezero in še bi se našlo superlativov, s katerimi so označevali nekdanje velenjsko Turistično jezero. Danes ga poznamo pod imenom Škalsko jezero, v tistih časih pa so ga imenovali tudi Velenjsko jezero. Slavnostna otvoritev restavracije in kopališča je bila v nedeljo 14. junija 1953, v času, ko še ni bilo slutiti današnje podobe Velenja. Po poročanju časopisov se jo je udeležilo od štiri do pet tisoč ljudi. Bila je prva povojna množična manifestacija volje in odločenosti zgraditi novo mesto s presežniki. Restavracija in kopališče sta zaslovela že takoj po odprtju. Ne le med Šalečani, kmalu so pričeli prihajati gostje iz Maribora, Ljubljane, Zagreba in celo iz Beograda. Sledili so jim turisti iz tujine, ki so v šestdesetih letih predstavljali večino obiskovalcev. Ob jezeru je bil sprva letni kino, nato so zgradili bungalove in kamp, sredi petdesetih let nogometni štadion in igrišče za rokomet ter košarko, temu je sledilo igrišče za mini golf. (vir: Rudar, Šaleški rudar, ŽGANK, Nestl. 1999. Spomini “rdečega kralja”. Ljubljana).
Predlagamo, da se obletnica slavnostne otvoritve obeleži s primernim, morda »remake« dogodkom (organizacija ZTŠD, turistična društva,..), v naslednjih letih pa se datum otvoritve praznuje kot uradni praznik turizma v Mestni občini Velenje.

ODGOVOR:
Zahvaljujemo se vam za pobudo. Na Zavodu za turizem ŠD bomo v mesecu maju pripravili Turistični forum Šaleške doline. Prav tako bomo organizirali Dan šaleškega turizma, ki je predviden v novembru in ki smo ga organizirali že v lanskem letu. Dogodek je združil deležnike s področja turizma v Šaleški dolini in širše regije. Predstavljal je priložnost za pridobitev novih znanj, izmenjavo izkušenj med turističnimi ponudniki in za medsebojno spoznavanje. Dogodka se je udeležilo več kot 30 turističnih ponudnikov iz Šaleške doline in širše regije, med drugimi gostinci, turistične kmetije, ponudniki nočitvenih zmogljivosti, ponudniki doživetij, predstavniki turističnih društev, lokalni turistični vodniki, predstavniki destinacijskih management organizacij in drugi prijatelji turizma. Več o dogodku je na povezavi: https://www.visitsaleska.si/sl/dan-saleskega-turizma/
V sklopu obeh dogodkov bomo obeležili tudi 70-letnico odprtja Turističnega jezera.
Odgovor so pripravili v Zavodu za turizem Šaleške doline.

24. marec 2023

Zap. št. 7
Član sveta Simon DOBAJ je podal naslednje vprašanje:
V skladu s 17. v povezavi z 18. členom Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje postavljam naslednje pisno vprašanje oziroma pobudo glede Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ZTuj-2G, EPA 681-IX, nujni postopek
V medijih sem zasledil, da je Vlada RS na predlog Ministrstva za notranje zadeve sprejela oziroma določila novelo Zakona o tujcih. Iz vsebine je razvidno, da rahlja pogoje za prebivanje in delo tujcev v Republiki Sloveniji. Predlog novele Zakona o tujcih ponovno uvaja brezplačno financiranje tečajev za vse kategorije tujcev. Prav tako odpravlja tudi obvezno periodično preverjanje izpolnjevanja pogoja zadostnih sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti s strani upravne enote, ki je pristojna za odločanje.
Ob tem velja poudariti, da na spornost omenjenih rešitev opozarja npr. Mestna občina Kranj, ki že več let opozarja na velike izzive občin zaradi povečanega priseljevanja tujcev, opozarja, da nujnega postopka sprejema novele Zakona o tujcih brez širše javne razprave in tudi nekaterih predlaganih omilitev pogojev ne podpira. In sicer »Predvsem z vidika, da je celotna zakonodaja, ki ureja ta postopek, nedorečena in pušča občine same, da se spopadajo z negativnimi posledicami priseljevanja, predvsem v šolstvu in zdravstvu.« Opozarjajo tudi na primere zlorab prijav prebivališča.
Prav tako sem zasledil, da se je na omenjeni predlog odzvala Mestna občina Velenje, ki je opozorila: »Zaradi splošne draginje v današnjem času opažamo, da se število prosilcev na področju socialnih transfe􀀕ev povečuje in zato izražamo utemeljeno skrb za zagotavljanje zadostnih sredstev tako v občinskem proračunu kot v proračunu Republike Slovenije, če se ukine periodično preverjanje izpolnjevanja pogoja zadostnih sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti s strani upravne enote za tujce. Menimo, da bi takšna sprememba zakona prinesla dodatne finančne obremenitve občinskemu in državnemu proračunu.«
Predlog novele Zakona o tujcih prinaša nepremišljene rešitve, ki so bile predlagane brez širše javne razprave in v škodo državljank in državljanov.
V zvezi z navedenim sprašujem naslednje:

1. Kakšno je mnenje MO Velenje do vsebine Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ki rahljajo pogoje za prebivanje in delo tujcev v Sloveniji – odpravlja na primer obvezno periodično preverjanje izpolnjevanja pogoja zadostnih sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti s strani upravne enote, ki je pristojna za odločanje?
2. Ali je bila MO Velenje pozvana k sodelovanju oziroma mnenju do vsebine novele Zakona o tujcih?
3. Ob tem dajem pobudo, da MO Velenje sprejme stališče do omenjene vsebine Zakona o tujcih in opozori na nepremišljene rešitve, ki se sprejemajo po nujnem postopku, brez javne razprave.

ODGOVOR:
Mestna občina Velenje je bila o noveli Zakona o tujcih obveščena preko medijev, kar je sprožilo plaz negativnih komentarjev. V času zakonodajne procedure sprejema novele je župan MOV, ki je obenem tudi predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, pozval vse mestne občine v Sloveniji, da podajo stališče do novele. Na Mestni občini Velenje smo izrazili utemeljeno skrb pri sprejemu novele Zakona o tujcih brez širše razprave v javnosti, predvsem brez vključitve lokalne skupnosti pri pripravi novele. Iz tega razloga smo 30. januarja 2023 poslali stališče MOV, v katerem smo se negativno opredelili do novele zakona v točkah, ki bi pomenile ukinitev periodičnega preverjanja premoženjskega stanja tujcev in odpravljanja pogojev znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, podprli pa ponovno uvedbo brezplačnih tečajev slovenskega jezika za vse kategorije tujcev.
Mestna občina Velenje ni bila pozvana k podajanju predlogov pri pripravi novele zakona o tujcih, četudi je že pokojni župan Bojan Kontič leta 2018 poslal vsem predsednikom (državnega sveta, državnega zbora, vlade in države) poziv k sistemski ureditvi integracije tujcev. Na ta poziv se je odzval Državni svet RS, ki je sprejel sklep, da predlaga ustanovitev medresorske delovne skupine za pripravo programa integracije tujcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji in finančne okvire za njegovo izvajanje.
Izkušnje, ki smo jih v vseh preteklih letih pridobili na področju aktivne integracije tujcev, nam dajejo dovolj samozavesti za aktivno in tvorno sodelovanje pri pripravi novele zakona o tujcih, zato nismo  podprli sprejetja novele zakona po hitrem postopku in brez širše javne razprave.
Samoiniciativno ravnanje predsednika ZMOS in župana MOV je pripomoglo k razširjeni razpravi v javnosti. Verjamemo, da je velik odziv vseh občin in splošne javnosti privedel do poglobljenega vpogleda v tematiko, kar je privedlo do zaveze Vlade RS, da bo v 6 mesecih pripravila Strategijo integracije tujcev v Sloveniji, kar do danes ni uspelo storiti še nobeni vladi. Z aktivnim vključevanjem je MOV pripomogla k sprejemu amandmajev k zakonu, ki pomenijo dopolnitev zakona o tujcih:
–  Tujci bodo morali odslej izkazati zadostna sredstva za preživljanje ob vlogi za prvo dovoljenje in ob vsakem podaljšanju. Upravna enota bo dolžna preveriti situacijo v primeru, da bo kako drugače ugotovljeno, da oseba tega pogoja za bivanje ne izpolnjuje več, in takrat bo s strani upravne enote sprožen postopek za razveljavitev dovoljenja.
–  Ohranja se pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni (A1) za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in osnovni ravni (A2) za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, kar pomeni, da bodo morali družinski člani tujcev, imetnikov dovoljenja za bivanje v Sloveniji, ob vlogi za podaljšanje dovoljenja predložiti potrdilo o opravljenem izpitu iz znanja slovenskega jezika na osnovni ravni (A2) pri pooblaščeni ustanovi v Sloveniji.
–   Ponovna uvedba brezplačnih tečajev slovenskega jezika za vse kategorije tujcev.
–   Širjenje nabora izvajalcev tečajev slovenskega jezika in pooblaščenih ustanov v Sloveniji, ki izdajajo potrdila o opravljenem izpitu iz znanja slovenskega jezika.
MOV se je opredelila do novele, svoje stališče tudi posredovala pristojnim organom, župan Peter Dermol pa je sodeloval v številnih razpravah in večkrat izrazil potrebo po sistemski ureditvi integracije tujcev, k čemur se je Vlada zavezala v 6 mesecih od uveljavitev določb Zakona o tujcih, ki začnejo teči s 27. 4. 2023.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.

30. marec 2023
Zap. št. 8
Članica sveta Saška KOVŠE je podala naslednje vprašanje:
Na mene se je obrnil občan MOV, ki živi na Ljubljanski cesti v Velenju. Pisal mi je v imenu zaskrbljenih krajanov stanujočih na Ljubljanski cesti od hišne številke 11 do 30.
Zaradi prehitre vožnje po tej cesti je navedel zaskrbljujoče dogodke:
– 20. novembra.2022 je prehitri voznik na ljubljanski 30 uničil parkirano vozilo in nadstrešek (škoda ocenjena na total),
– 6. januarja 2023 je prehitri voznik zapeljal iz desne vozne strani na levo stran na dvorišče Ljubljanske 13, nato po parkirišču Trgoturja, nazaj na desno stran vozišča in na bankino,
– 6. februarja 2023 je prehitri voznik zapeljal mimo parkiranih vozil Ljubljanske 30 na
travnik (obveščena PP Velenje).
O tej problematiki so že razpravljali s predsednikom KS. Obrnil so se tudi na MOV. Takrat so se dogovorili za prestavitev znaka Velenje, od lokacije Ljubljanske 15e, na novo lokacijo Ljubljanske 30, oziroma na uvozni del. Žal to dejanje ni prineslo željenih rezultatov. Omejitev 50km/h upoštevajo le domačini. Občan je dopis s to vsebino poslal na MOV 15.2.2022.
Pisno vprašanje: Kdaj in na kakšen način lahko krajani pričakujejo prepotrebno varnostno ureditev tega dela cestišča?
ODGOVOR:
Zaradi umirjanja prometa nameravamo v roku 2 mesecev postaviti 2 hitrostni oviri in hitrost omejiti na 30 km/h.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

5.april 2023
Zap. št. 9
Članica sveta Veronika JUVAN je postavila naslednje vprašanje:
Zanima me, kdo skrbi za urejenost okolice ob jezerih. V oči bode tale neurejena električna napeljava. Kdo bi moral poskrbeti za to?
ODGOVOR:
To ni električna omarica, ampak telefonska, tako da ni nevarna. Najverjetneje gre za omarico od Telemacha ali Telekoma. Pozvali jih bomo, da jo sanirajo.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

18. maj 2023
Zap. št. 10
Član sveta Jože HRIBAR je postavil naslednje vprašanje:
Zanima me, zakaj je, po več kot desetletju, od kar podrli Košake, na asfaltu še vedno narisan prostor z znakom X, tam, kjer je bila včasih nakladalna rampa za trgovino in gostinski lokal. Ljudje na tem X še vedno ne parkirajo, čeprav nikomur ni jasno, zakaj točno je tist X sploh tam. Ja , včasih, ko so stali Košaki, je bil seveda tam z razlogom, danes pa je to, samo še ena šlamparija odgovornih. Prilagam fotografijo iz časa Košakov in danes. Vidi se, da tisti X še vedno zarisujejo, ko obnavljajo talne označbe.
Prosim, da ob vprašanju objavite tudi priloženi fotografiji.

ODGOVOR:
Vzdrževalec prometne signalizacije bo zbrisal oznako X in jo nadomestil z novim parkirnim mestom.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

25. maj 2023
Zap. št. 11
Članica sveta Veronika JUVAN je postavila naslednje vprašanje:
Podajam obrazložitev razprave oziroma vprašanja na poročilo Zavoda za turizem Šaleške doline o adrenalinskem parku na Družmirskem jezeru.
Leta 2021, na 22. seji, smo pod 13. točko dnevnega reda, sprejeli osnutek strategije razvoja in trženja turizma v Velenju in Šoštanju. V izrezkih je razvidno, da smo se seznanili z idejo o adrenalinskem parku. Na današnji seji, pa najbrž nisem bila dovolj natančna v vprašanju, saj nisem dobila odgovora, zato sedaj podajam dodatno razlago, oziroma podajam vprašanje, kako daleč je ta projekt?
Glede na predstavljeno strategijo na takratni seji, je vprašanj še več, med drugim tudi, zakaj se ni prijel vavčer za parkiranje na velenjski plaži?
Prosim, če se vprašanje posreduje ge. Alenki Kikec in županu ter mi nato posredujete odgovor.
ODGOVOR:
Zahvaljujem se vam za zastavljeno svetniško vprašanje, saj to pomeni, da vam je mar za razvoj turizma v Šaleški dolini. Žal mi je, da se na seji nisva dobro razumeli.
Res je, v letu 2022 je bila Strategija razvoja in trženja turizma v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj za obdobje 2022–2027 sprejeta na sejah svetov obeh občin. Na začetku naj poudarimo, da gre za dokument, ki določa dolgoročni pristop k razvoju turizma na destinaciji, ukrepi pa se bodo glede na zmožnosti izvajali vse do leta 2027.
V strategiji je bilo med drugim ugotovljeno, da ima Družmirsko jezero velik potencial za razvoj. Deležniki, ki so sodelovali pri pripravi strategije (strokovna, poslovna in splošna javnost), so na dolgi rok predlagali naložbo v družinski doživljajski park ob Družmirskem jezeru. Cilj tovrstne atrakcije je dlje časa zadržati obiskovalce na destinaciji ter zainteresirati nov segment turistov za obisk.
Občina Šoštanj skupaj s Termoelektrarno Šoštanj že pripravlja delno ureditev jezera in okolice. Trenutno so aktivnosti v fazi priprave in dogovorov, urediti je potrebno še zemljišča z lastniki. Tudi vrtovi bi se naj iz spodnjega dela prestavili na zgornji del. Vse še ni točno dorečeno, če bo vse potekalo kot planirano, pa naj bi se že letos začelo delati na tem. Projekti so že pripravljeni.
Pred konkretno izvedbo projekta pa je seveda potrebno določiti natančen koncept razvoja (master plan razvoja območja), ki opredeli ključne produktne smeri in potrebno infrastrukturo. V veliki meri so tako veliki projekti odvisni tudi od sredstev občine in/ali pridobivanju sredstev iz drugih virov.
Vavčer Šaleške doline
V Zavodu za turizem Šaleške doline smo med prvimi v Sloveniji uvedli novo tehnološko rešitev za prodajo e-kartic doživetij Šaleške doline: https://shop.visitsaleska.si/. Gre za prve korake razvoja vavčerja Šaleške doline, ki je trenutno v spletni trgovini za obiskovalce na voljo v 5 tematskih različicah. Kot je zapisano v strategiji, sledimo ideji, da bi vavčer obiskovalci prejeli tudi pri plačilu parkirnine ob Velenjskem jezeru in bi ga lahko uporabili neposredno pri ponudnikih. Za tovrstno tehnološko rešitev potrebujemo zagotovljena sredstva s strani ustanoviteljic zavoda ali uspešno pridobiti sredstva na razpisih (počakati na ustrezen razpis, izpolnjevati pogoje razpisne dokumentacije …).
E-kartice so na voljo za aktivne, družabne foodije in družine. Vsaka od kartic vključuje različna doživetja s cenovnim popustom. V letošnjem letu smo vključili več različnih ponudnikov, in sicer: Klub vodnih športov Velenje, Restavracija Jezero, Restavracija Haus in Domačija Lamperček. V prihodnje načrtujemo vključitev novih e-kartic doživetij in dodatnih ponudnikov. To so le začetni koraki razvoja vavčerja Šaleške doline. Sredstva za razvoj smo lansko leto pridobili preko javnega razpisa Slovenske turistične organizacije za promocijo destinacij.
E-kartice prispevajo k zmanjšanju sezonskosti v turizmu. S posebnimi ponudbami in popusti so na voljo tudi v »tihem turističnem obdobju« in spodbujajo obiskovalce, da destinacijo obiščejo tudi izven klasične turistične sezone. To ima pozitiven vpliv na razvoj trajnostnega razvoja turizma in pripomore k bolj enakomerni zasedenosti turističnih kapacitet skozi vse leto (razbremenjevanje turističnih točk, razpršenost turističnih tokov, sezonskost …).
Za vsa nadaljnja vprašanja sem vam na voljo in vas v tem primeru tudi vabim na sestanek v Vilo Bianco, kjer lahko še bolj podrobno razpravljava o smernicah razvoja turizma Šaleške doline. Menim, da bi tak sestanek omogočil tudi učinkovitejšo in jasnejšo izmenjavo informacij, kar bi pripomoglo k dosegi skupnih ciljev.
Vljudno vas vabim tudi, da aktivnosti Zavoda za turizem Šaleške doline spremljate prek spletne strani visitsaleska.si, se prijavite na e-novice in/ali nam sledite na socialnih omrežjih @visistsaleska.
Odgovor je pripravila direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline Alenka Kikec.

5. junij 2023
Zap. št. 12
Član sveta Duško SUPIČ je postavil naslednje vprašanje:
Name se je obrnil stanovalec Foitove ulice z naslednjim vprašanjem:
“Zakaj lastniki zemljišč – parkirišče, v lasti lastnikov v večstanovanjskih zgradbah, za katerega plačujemo davek za stavbno zemljišče in je vpisan v zemljiško knjigo kot naša last, ne smemo le teh zapreti, da bi bila v izključno naši rabi? Ker na našem parkirišču (Foitova 6 in 8), zaradi “tujih” obiskovalcev, večkrat zaradi prezasedenosti, ne moremo parkirat. Zakaj razlika med lastniki stanovanjskih hiš in nami, če vsi plačujemo enake davke?
Prosim za pisni odgovor in preverbo ustreznih občinskih služb.
ODGOVOR:
Problematika zapiranja posameznih parkirišč pred večstanovanjskimi objekti (na zemljiščih v solastnini etažnih lastnikov posameznega večstanovanjskega objekta) je v centralnih predelih mesta Velenje navzoča že več desetletij in se s povečanjem motornih vozil še povečuje. Morebitno zapiranje posameznih parkirišč z zapornicami, verigami in drugimi ovirami za zapiranje parkirišč ali dovozov do njih ureja 17. člen Odloka o ureditvenem načrtu za centralne predele mesta Velenje (Odlok je objavljen v Uradnem vestniku MOV, št. 4/21 – UPB1; v nadaljevanju: Odlok o UN CPMV)  V 17. členu Odloka o UN CPMV je namreč predpisano: »Na celotnem območju ureditvenega načrta je prepovedano nameščanje cestnih zapor, zapornic, verig in drugih ovir za zapiranje parkirišč ali dovozov do njih. Dopustne so izjeme le v upravičenih primerih, vendar si mora v tem primeru lastnik zemljišča oz. upravljavec objekta za tak poseg v prostor pridobiti soglasje Mestne občine Velenje.«
V tem členu je zapiranje posameznih parkirišč možno le ob soglasju Mestne občine Velenje, ki vsak primer po skrbni prostorski analizi obravnava posebej, glede na lastniško strukturo zemljišč, število pripadajočih parkirišč za posamezni objekt, potrebno število parkirišč za posamezni objekt in sosednje objekte, prometno-tehnične razmere prometa in obstoječih parkirišč.
V primeru zapiranja parkirišč gre za celovito prostorsko problematiko, ki je vezana na širše območje obravnavanega parkirišča in vpliva na celotno zasnovo prostora in ureditev prometa na obravnavanem območju.
V takih primerih tehnično ustreznost postavitve zapornic preveri posebna interdisciplinarna komisija Mestne občine Velenje.
Mestna občina Velenje je doslej izdala pozitivno soglasje za postavitev zapornic le na tistih parkiriščih v etažni lastnini večstanovanjskih objektov, ki so imela dovolj veliko število parkirišč za vse etažne lastnike pripadajočega objekta na zemljišču v lasti etažnih lastnikov in ki so bila prometno-tehnično ustrezno urejena za parkiranje osebnih vozil kljub namestitvi zapornic oz. zapor dovozov do parkirišč.
Odgovor so pripravili v Uradu za urejanje prostora in Službi medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja.

7. junij 2023
Zap. št. 13
Član sveta Duško SUPIČ je postavil naslednje vprašanje:
Name se obračajo občani z vprašanjem:
Kdaj bo postavljen pitnik vode na igrišču Miha Pintar Toledo?
Hvala za odgovor.
ODGOVOR:
Pitnik bo postavljen najkasneje do konca meseca julija.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

11. junij 2023
Zap. št. 14
Član sveta Dražan MRKONJIČ je postavil naslednje vprašanje:
V Šaleški dolini imamo dobro pitno vodo zato dajem pobudo, za postavitev pitnika pri OŠ Miha Pintar Toledo. Otroci in odrasli lahko po vadbi pijejo vodo iz pipe, saj je boljša alternativa od ustekleničene vode. Pobudo za pitnik dajem, ker je na tem mestu potreben,   zaradi zelo velikega števila otrok in starejših, ki se ukvarjajo z športom. Hkrati pa ne povzroča odpadkov, ne obremenjuje okolja in bo dostopen vsem mimoidočim.
ODGOVOR:
Pitnik bo postavljen najkasneje do konca meseca julija.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

14. junij 2023
Zap. št. 15
Član sveta Jože HRIBAR je postavil naslednje vprašanje:
Občina Velenje bo letos za urejanje, vzdrževanje in obratovanje Velenjske plaže namenila približno 160 tisoč evrov (približno toliko kot vsako leto). Zanima me, koliko se tega denarja dejansko vrne v proračun (najemnine, parkirnine, turistične takse). Se vložek povrne, je dobiček ali pač samo minus.  Zanima me tudi, ali je bil razpis za novega najemnika bara pri čolnarni. Ker na enem od sestankov svetniških skupin lansko leto, je bilo s strani župana rečeno, da bo takratni najemnik takoj ko začne delovati na novi lokaciji (kamp), lokal ob čolnarni dal nazaj. Da gre občini za to, da je več različnih ponudnikov, s konkurenčnimi (nižjimi) cenami. Na novi lokaciji že dela, razpisa pa ni bilo zaznati. Hvala za pisni odgovor.
ODGOVOR:
Mestna občina Velenje ne vlaga sredstev v razvoj turizma in ureditev Velenjske plaže z željo po zaslužku, temveč s ciljem razvoja turistične destinacije in ustvarjanja pogojev za nova delovna mesta. V letošnjem letu je Zavod za turizem Šaleške doline tisti, ki ima podpisane pogodbe z najemniki lesenih hišk (4), s Foodtruckom  Full Burger in Okrepčevalnico Cuba. Iz tega naslova pričakujemo do konca leta 2023 prihodek v višini 16.259,16 EUR.  Do 31. 8. 2023 smo z oddajanjem posameznih con ustvarili prihodek v višini 20.622,13 EUR. Mestna občina Velenje je iz naslova parkirnin, turistične takse in najemnin v letu 2022 prejela prihodke v višini 105.840,54 EUR (parkirnina 48.339 EUR, turistična taksa 26.726,70 EUR, najemnine 30.774,84 EUR). Najemnik lokala ob čolnarni je na Mestno občino Velenje dne 16. 3. 2023 naslovil vlogo za izdajo soglasja za oddajo nepremičnine v podnajem. Na podlagi drugega odstavka 2. člena najemniške pogodbe je bilo vlogi odobreno in lokal sedaj upravlja novi podnajemnik. Iz tega naslova pričakujemo v letu 2023 prihodek v višini 9.781,57 EUR.
Odgovor so pripravili v Zavodu za turizem Šaleške doline in Uradu za gospodarski razvoj in prestrukturiranje.

10. julij 2023
Zap. št. 16
Član sveta Jože HRIBAR je postavil naslednje vprašanje:
Občan je začuden in tudi razburjen; od Remšeta do Miklavca mimo Jovana (tu je tudi kolesarska pot), kjer kopljejo za optiko, se že več kot 10 dni prav nič ne dogaja. Razkopali so teren, sedaj pa ne duha ne sluha o kakšnem delavcu. Pravi pa, da kljub temu da na tem odseku še niso zaključili del, se že pripravljajo na novo razkopavanje malo nižje. Občan sprašuje, kje so delavci. Stavkajo ali je kaj drugega vmes. Seveda tudi mene zanima, zakaj nastajajo talšni zastoji pri tako enostavnem gradbenem delu. Kje se zatika.
ODGOVOR:
Posredujemo odgovor od izvajalca, tj. podjetja GPO-gradnja: »Zataknilo se je najprej pri vremenu. Pripraviti smo morali tudi priključke in v tem tednu izvajamo podboje pod cesto, kar je ključnega pomena zaradi terminsko določenih zapor in dovoljenja za zaporo. Poskrbeli bomo, da se do 18. 7. izvede in zaključi izkop ob kolesarski stezi.«.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

10. julij 2023
Zap. št. 16
Član sveta Jože HRIBAR je postavil naslednje vprašanje:
Občan je začuden in tudi razburjen; od Remšeta do Miklavca mimo Jovana (tu je tudi kolesarska pot), kjer kopljejo za optiko, se že več kot 10 dni prav nič ne dogaja. Razkopali so teren, sedaj pa ne duha ne sluha o kakšnem delavcu. Pravi pa, da kljub temu da na tem odseku še niso zaključili del, se že pripravljajo na novo razkopavanje malo nižje. Občan sprašuje, kje so delavci. Stavkajo ali je kaj drugega vmes. Seveda tudi mene zanima, zakaj nastajajo takšni zastoji pri tako enostavnem gradbenem delu. Kje se zatika.
ODGOVOR:
Posredujemo odgovor od izvajalca, tj. podjetja GPO-gradnja: »Zataknilo se je najprej pri vremenu. Pripraviti smo morali tudi priključke in v tem tednu izvajamo podboje pod cesto, kar je ključnega pomena zaradi terminsko določenih zapor in dovoljenja za zaporo. Poskrbeli bomo, da se do 18. 7. izvede in zaključi izkop ob kolesarski stezi.«.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

2. avgust 2023
Zap. št. 17
Članica sveta Veronika JUVAN je postavila naslednje vprašanje:
Kdo je odgovoren za čiščenje kanalov in jaškov na Šenbriški cesti? Neočiščeni jaški povzročajo posledice poplavljanja.
ODGOVOR:
Gre za del ureditve odvodnjavanja vodohrana Konovo, ki je v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje. Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.,. smo o tej situaciji obvestili.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

9. avgust 2023
Zap. št. 18
Član sveta Jože HRIBAR je podal naslednjo pobudo:
Naslednji sejnini se odrekam v korist žrtvam poplav.
Pozivam tudi ostale svetnice in svetnike, da storijo isto. Sejnina sama, ni za svetnice in svetnike tako nujna, kot je za ljudi, ki so v poplavah izgubili vse. Pobuda: Predlagam tudi, da naj občina nagradi prostovoljne gasilce, ki so in še, pomagajo ljudem pri odpravljanju posledic poplav in deževja, sz finančnim bonusom. Nekateri gasilci so vzeli dopust, nekateri, ki so zasebniki, niso opravljali svojega dela s katerim se preživljajo, da so lahko pomagali…zato mislim, da bi občina morala vsakemu prostovoljnemu gasilcu dati spodobno finančno spodbudo, za opravljeno delo. Na gasilce lahko vedno računamo, zato mislim, da bi tako Občina kot župan, lahko nagradila prostovoljne gasilce. Bo pač kakšen koncert manj.

14. avgust 2023
Zap. št. 19
Članica sveta mag. Alenka GORTAN je podala naslednjo pobudo:
V skladu s 17. členom Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje postavljamo naslednjo pisno pobudo v zvezi s pomočjo prizadetim pri odpravi posledic nedavne ujme – poplav in plazov – na območju Mestne občine Velenje. Na spletni strani MO Velenje smo v objavi z dne 8. avgusta 2023 zasledili, da so strokovne službe MO Velenje opravile oglede in podale prve ocene škode, ki jo povzročila nedavna ujma )poplave in plazovi) in prizadela ogromno škode. Kot izhaja iz omenjene objave je ocena na več kot 10 milijonov evrov – gre za skupno škodo, ki jo je ujma povzročila na cestni in komunalni infrastrukturi, stanovanjskih in gospodarskih objektih ter objektih v lasti MO Velenje. Ob tem želimo najprej pozdraviti in se iskreno zahvaliti vsem in vsakomur za vse dosedanje interventne aktivnosti oziroma akcije reševanja ljudi, premoženja ter zagotavljanja dostopnosti na našem območju. Svetnice in svetniki svetniške skupine SDS v Svetu MO Velenje se zavedamo, da le skupaj zmoremo, da je potrebno pomagati prizadetim v nedavni ujmi, zato naslavljamo pobudo, da se svetnice in svetniki v Svetu MO Velenje odrečejo sejnini v dobrodelne namene in jo namenijo za pomoč družinam v stiski.
ODGOVOR:
Za naslednjo sejo sveta bomo pripravili izjavo, s katero se bo vsak svetnik opredelil, ali se odreka sejnini in komu jo namenja.
Odgovor so pripravili v Kabinetu župana.

24. avgust 2023
Zap. št. 20
Član sveta Jože HRIBAR je postavil naslednje vprašanje:
Kdo je investitor optičnega omrežja in zakaj ni bilo nobene ponudbe ali vsaj uradnega obvestila, da se bo optika instalirala v Črnovi in Pirešici.Občinski veljaki pa si zatiskajo oči, ne glede na to da vse to poteka po občinski zemlji, ter da je vsa cestna infrastruktura v Lazah, Vinski gori, ter drugod povsem uničena..
ODGOVOR:
Investitor gradnje optičnega omrežja je RUNE Enia, d.o.o. – izvajalce je izbrala evropska komisija. Optično omrežje se namreč ureja v sklopu evropskega projekta RUNE. Projekt je prejel sredstva iz sklada Connecting Europe Broadband Fund (CEBF). V vsaki krajevni skupnosti je pred začetkom gradnje sestanek, ki ga organizirajo sami s pomočjo predstavnikov KS. S pogodbo so izvajalci zavezani, da ceste uredijo nazaj v prvotno stanje. Trenutno poteka vpihovanje optičnega kabla v cevi. Ko bodo testirali, da vse deluje, bodo izvedli tudi končno sanacijo.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

14. september 2023
Zap. št. 21
Član sveta Matjaž CESAR je postavil naslednje vprašanje:
V letu 2023 smo zaradi poletnih ujm v Velenju in okolici izgubili mnogo dreves, tako listavcev kot tudi iglavcev (Sončni park, velenjski grad, nad vilo Herberstein proti Gorici in v okoliških krajih). Med podrtimi drevesi so bila nekatera s prav častitljivo starostjo, kar pomeni, da so bila pravi velikani in s tem veliki proizvajalci kisika. Nekaj se jih je na žalost moralo umakniti zaradi gradnje (prizidek CVIU).
Zavedamo se, da se izgubljenih dreves ne da nadomestiti čez noč in bo proces nove zasaditve dolgotrajen, vendar moramo začeti takoj.
Vsled tega predlagam županu Mestne občine Velenje, gospodu Petru Dermolu in Svetu Mestne občine Velenje v razmislek, da se vsi skupaj odločimo za izdelavo Projekta zasaditve novih dreves in ureditve obstoječih (drevoredi in parkovna ureditev) ter sočasnega senčenja parkirnih mest v mestu Velenje in njegovi okolici pod nazivom Velenju z okolico prijazna zelena naložba za ljudi, stavbe in prevozna sredstva 2023/24 – 2033/34, v dobrobit celostne zelene podobe mesta in njegove okolice.
Projekt mora vsebovati natančen popis (kakovostno, lokacijsko in številčno) vsebino drevnine in grmovnic (užitnih in neužitnih). Vsebovati mora celovit načrt zasaditve in urejevalne nuje, z drugo besedo gospodarjenja z zeleno maso.
Drevesa in grmovnice morajo biti lokacijsko umaknjena na varno razdaljo in urejena na dovoljeno višino, da v primeru vedno bolj pogostih vremenskih ekstremov ne ogrožajo stavb, prometne infrastrukture in vodotokov.
Senčenje parkirišč z drevesi prinese, več kisika, senčna parkirišča za vozila, ki jih pred uporabo ni potrebno ohlajati, kar pomeni manj emisij in dodatnih toplotnih onesnaževanj.
V projekt se lahko vključijo učenci osnovnih šol (spoznavanje različnih rastlinskih vrst) in dijaki srednjih šol z vložkom počitniškega dela (Urban gardening).
Projekt lahko vsebuje lokacije zasaditve drevnine in grmovnic na zemljiščih, katerih lastnik je Mestna občina Velenje, zasebni lastniki (občina bližje občanu) in Republika Slovenija.
ODGOVOR:
Hvala za vaše predloge in skrb za ohranjanje zelenega okolja v našem mestu. Zavedamo se, kako pomembna je ohranitev dreves ter spodbujanje trajnostne prakse. Vaš predlog za izdelavo Projekta zasaditve novih dreves in ureditve obstoječih ter senčenja parkirnih mest je vsekakor vreden razmisleka. Ohranjanje in širjenje zelenih površin v mestu je ključnega pomena za izboljšanje kakovosti življenja naših občank in občanov ter za ohranjanje naravnega ravnovesja. Pomembno je, da se vključi strokovnjake ter da se zagotovi trajnostno upravljanje z zelenim prostorom.
Glede varnosti dreves je potrebno izvajati vizualno kontrolo z oceno stanja dreves, na osnovi katere se spremlja stanje in vitalnost drevesa ter odredi potrebne ukrepe nege, da so drevesa v mestu varna. Drevesna stabilnost v tleh se poslabša z vsakim poseganjem v koreninski sistem (kopanje in trganje korenin). Stabilnost dreves je prizadeta tudi pri nestrokovnem manjšanju krošnje z rezjo. Pri tem se pri izvedbi nege krošenj sodeluje z arboristi ali pa je narejena izvedba s strani koncesionarja ob prisotnosti arborista.
Pozdravljamo vašo idejo, da bi v projekt vključili učence osnovnih in srednjih šol. Izobraževanje in ozaveščanje mladih o pomenu narave in trajnostnega razvoja je ključno za prihodnost našega mesta. V okviru projekta Zeleni list se je na temo dreves v tem šolskem letu začelo sodelovanje dijakov Okoljevarstvene šole, arboristke Nataše Dolejši in MO Velenje. Dijaki bodo proučili pozitivne učinke 10 dreves v mestu in zasnovali urbano drevesno pot v smislu dobrobiti in pozitivnih učinkov dreves na ljudi (delovni naslov je Drevesni wellnes) in okolico. Za izbrana drevesa bo izdelana tudi mobilna aplikacija, ki bo vodila od drevesa do drevesa in podala informacije o drevesu in njegovih dobrobitih. Oba omenjena projekta imata namen dvigniti zavest ljudi o pomenu dreves in nujnosti ohranjanja odraslih dreves v mestu in okolici.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

2. november 2023
Zap. št. 22
Član sveta Marjan TURNŠEK je postavil naslednje vprašanje:
V petek, 6. oktobra 2023 sem v časniku Večer zasledil informacijo, da je na trasi severnega dela tretje razvojne osi ponovno prišlo do ovir. Odsek hitre ceste skozi Velunje in Podgorje že skoraj leto dni ne dobi gradbenega dovoljenja. Iz omenjenega članka je razvidno, da je Ministrstvo za naravne vire in prostor za sklop E in G hitre ceste skozi dolino Velunja in Podgorje DARSu d.d. zavrnilo izdajo gradbenega dovoljenja, ker ni soglasja Direkcije za vode.
Ob tem izpostavljam, da je po 18. nujni seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor s točko dnevnega reda »Zamude pri gradnji tretje razvojne osi«, ki je potekala 9. marca 2023, ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek izdala sklep z dne 14. marca 2023, s katerim je bila imenovana medresorska delovna skupina za spremljanje načrtovanja in gradnje infrastrukturnega projekta tretje razvojne osi. Delovno skupino vodi državni sekretar Ministrstva za infrastrukturo. Dodatno so vanjo vključeni še v.d. generalne direktorice Direktorata za ceste in cestni promet na Ministrstvu za infrastrukturo, državni sekretar Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, v.d. generalne direktorice Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, državni sekretar Ministrstva za naravne vire in prostor, generalni direktor Direktorata za prostor in graditev na Ministrstvu za naravne vire in prostor, članica uprave DARS, d.d., in direktor področja za organizacijo gradenj in obnov DARS,, d.d.. Veljavnost omenjenega sklepa je začela takoj.
Omenjena delovna skupina se je prvič sestala 28. marca 2023. Tema sestanka je bila obravnava problematike pri izvajanju aktivnosti in izvedbi projekta tretje razvojne osi.
Prav tako izpostavljam, da je ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek ob nedavnem obisku Vlade Republike Slovenije na Koroškem zagotavljala, da gradnja tretje razvojne osi poteka nemoteno. Ob vsem navedenem se zastavlja vprašanje, kako bo ta zavrnitev gradbenega dovoljenja za odsek hitre ceste skozi Velunje in Podgorje vplivala na potek gradnje severnega dela tretje razvojne osi glede na postavljeno časovnico.
V zvezi z navedenim sprašujem naslednje:
1. Ali ste seznanjeni z razlogi zakaj je bila zavrnjena zahteva za gradbeno dovoljenje na odseku hitre ceste skozi Velunje in Podgorje in kdo je za to odgovoren?
2. Ali ste seznanjeni s tem, kakšne bodo posledice zavrnitve zahteve za gradbeno dovoljenje hitre ceste skozi Velunje in Podogorje?
3. Kaj bo ta zavrnitev pomenila za nadaljevanje gradnje na omenjenih odsekih hitre ceste oziroma celotnega severnega dela tretje razvojne osi in kako bo to vplivalo na postavljeno časovnico?
4. Ali ste seznanjeni s tem, v kateri fazi je posamezni sklop izgradnje severnega dela tretje razvojne osi glede na postavljeno časovnico in kako je z realizacijo ter finančnimi sredstvi?
5. Ali ste župani z območij, kjer bo potekal severni del tretje razvojne osi vključeni v delo omenjene delovne skupine za spremljanje načrtovanja in gradnje infrastrukturnega projekta tretje razvojne osi oziroma ali ste seznanjeni z njenim delom ter sklepi njenih sestankov?
6. Ob tem dajem pobudo, da se v zvezi s potekom gradnje seznanimo na seji občinskega sveta ali širše, opravimo razpravo, pri čemer naj DARS, Ministrstvo za infrastrukturo ter Ministrstvo za naravne vire in prostor javno predstavijo potek gradnje severnega dela 3. razvojne osi, s postavljeno časovnico ter celotnimi postopki pri tem.
ODGOVOR:
1. O razlogih za zavrnitev zahteve smo bili delno seznanjeni iz javno dostopnih podatkov in medijev. Pristojni organ je investitorju zavrnil vlogo. Odgovoren je investitor DARS, d. d.
2. O posledicah zavrnitve smo seznanjeni le iz javno dostopnih podatkov, in sicer da bo investitor v kratkem dopolnil vlogo za en odsek.
3. Ta dogodek naj ne bi vplival na časovnico.
4. S časovnico smo seznanjeni, ne pa z realizacijo in finančnimi sredstvi. Za te podatke je pristojen DARS, d. d., kot investitor.
5. Župani z območij, kjer bo potekal severni del tretje razvojne osi, nismo vključeni v delo skupine. Ministrstvo nas o poteku del in aktivnostih obvešča 3-4-krat letno.
6. Hvala za pobudo, ki jo bomo posredovali na pristojno ministrstvo.
Odgovor so pripravili v Uradu za premoženje in investicije in Kabinetu župana.

14. december 2023
Zap. št. 23
Članica sveta Petra BEVC je podala naslednjo pobudo:
Že kar nekaj časa opažamo, da se ob pogrebnih slovesnostih, ki potekajo neposredno ob cestah, promet ne umirja in zelo moti pogrebne slovesnosti.
Na pokopališču v Podkraju, se je težava v veliki meri uredila s signalnimi tablami, zato predlagamo, da se tudi na vseh drugih pokopališčih v MOV postavi signalizacija, ki bo udeležence v prometu opozarjala, da v neposredni bližini poteka pogrebna slovesnost.
Izpostavljamo predvsem Pokopališče v Škalah, kjer prisotni na pogrebih velikokrat stojijo kar na cesti, dovoz do privatne hiše pa poteka neposredno preko prostora za slovo.
ODGOVOR:
Pobudo smo posredovali upravljalcu pokopališča Škale, tj. Komunalnemu podjetju Velenje, da jo upoštevajo pri planiranju naslednjih investicij.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

14. december 2023
Zap. št. 24
Članica sveta Petra BEVC je podala naslednjo pobudo:
Podajam pobudo, da MOV na DRI poda predlog ureditve križišča na regionalni cesti R696 pri Hudourniku z lokalno cesto proti naselju Škale in staremu gasilskemu domu. Krajani Škal že kar nekaj leto opozarjamo na kaotično stanje na tem križišču. Prometnih znakov, ki bi urejali omejitev hitrosti na 50 km/h ni, tabla za strnjeno naselje je bila odstranjena, ni prehoda za pešce, čeprav je v neposredni bližini avtobusno postajališče, krajani hodijo na pokopališče in v cerkev ter tudi proti sprehajalnim potem. To je hkrati tudi pot v šolo.
Še enkrat naj opozorim, da po tej cesti poteka izjemno gost tovorni promet zaradi odvoza zemljin z gradbišča 3Ro na depo med jezeroma.
Nujno bi bilo potrebno pristopiti:
1. K ureditvi prometne signalizacije (prometni zanki za ureditev hitrosti in prehodi za pešce)
2. Osvetlitev križišča
3. Celostni ureditvi križišča
ODGOVOR:
S predlogom se vsekakor strinjamo in smo ga predali upravljalcu ceste. Kot kratkoročno rešitev vidimo postavitev prometne signalizacije za umiritev hitrosti; razsvetljava in celostna ureditev križišča s pripadajočimi prehodi za pešce in avtobusnima postajališčema pa sta večja posega, ki bosta terjala pripravo ustrezne projektne dokumentacije, pridobivanje zemljišč in rezervacijo finančnih sredstev. Ko bomo dobili odgovor s strani DRSI, vas bomo obvestili.
Odgovor so pripravili v Uradu za komunalne dejavnosti.

17. december 2023
Zap. št. 25
Član sveta Duško SUPIĆ je podal naslednjo pobudo:
V okviru Invalidom prijazno mesto dajem pobudo, da se izboljša dostopnost do javnih zavodov in infrastrukture, konkretno dostopnost do Velenjskega gradu in do prireditvenega prostora Vista. Razmisliti je potrebno o izgradnji vzpenjače, dvigala ali drugih inovativnih rešitev, za gibalno ovirane osebe.
ODGOVOR:
Grad Velenje je razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena in vsak poseg v objekt poteka pod nadzorom in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje. Z njihovim sodelovanjem in soglasjem je bil sprejet tudi Načrt upravljanja s kulturno dediščino za objekte grad Velenje, grad Šalek in graščino Gorica, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje, št. 6/2020. V načrtu upravljanja je za grad Velenje opredeljenih več posegov, med njimi tudi sanacija stopnic ter preučitev umestitve vzpenjače na grad neposredno iz Starega Velenja.
Obnova kulturnih spomenikov zahteva zelo visoka finančna sredstva, ki jih Mestna občina Velenje ne more sama zagotavljati in je odvisna od sofinanciranja iz državnih in evropskih razpisov. Ko bomo zagotovili sredstva za obnovo, bomo vsekakor vso pozornost usmerili v realizacijo aktivnosti, določenih z načrtom upravljanja.
Mestna občina Velenje se zaveda težave v zvezi z dostopom za gibalno ovirane na razgledno ploščad Viste. Razmišljali smo o več različnih rešitvah, med katerimi je najustreznejša izgradnja dvigala. V letu 2023 smo pristopili k izdelavi idejne rešitve za izgradnjo panoramskega dvigala. Ocenjena vrednost takšnega projekta je 500.000 EUR. Žal trenutno nimamo dovolj sredstev za izvedbo, zato iščemo sredstva na različnih razpisih za sofinanciranje projekta.
Odgovor so pripravili v Uradu za družbene dejavnosti.