Načrt za preobrazbo daljinskega ogrevanja Šaleške doline ocenili kot pravo pot prehoda na zelene vire

V Velenju smo na mednarodni konferenci o preobrazbi sistemov daljinskega ogrevanja v Evropi, na kateri so bili poleg predstavnikov države prisotni tudi predstavniki Evropske komisije ter drugi deležniki, razpravljali o načrtu ogrevanja v Šaleški dolini, ki naj bi bil razpršen in naj bi vključeval zelene vire: sončne toplarne, toplotne črpalke in za hladnejše mesece dodatno še uporabo biomase. Strokovnjaki so predstavljene rešitve v akcijskem načrtu ocenili kot pravo pot v procesu preobrazbe ogrevanja za skoraj 40 tisoč gospodinjstev Šaleške doline. Ne glede na letnico izstopa iz premoga smo si v Velenju zadali cilj, da do leta 2030 preidemo na zeleno energijo. Občankam in občanom bomo z nasveti, kako zmanjšati porabo energije, pomagali v energetski pisarni, ki jo bomo v središču mesta odprli v sredini novembra. Prav tako je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol imenovali skupino za civilni nadzor nad uvozom premoga, saj želimo, da so občanke in občani seznanjeni z vsemi informacijami, ki vplivajo na kakovost našega življenjskega okolja.

Projekt preobrazbe daljinskega sistema zajema tri sklope. Potrebno je sprejeti ukrepe za zmanjšanje porabe toplotne energije; optimizirati obstoječi sistem, da zmanjšamo izgube ter preidemo na nizkotemperaturni režim, kar je nujno, da lahko v sistem vključujemo obnovljive vire toplote. Nato pa sledi še postavitev novih postrojenj proizvodnje obnovljivih virov energije ter priključitev v sistem, ki bo stabilen, ekonomsko vzdržljiv ter prijazen do okolja.

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je povedal, da je v sklopu prestrukturiranja regije eden najbolj zahtevnih projektov preobrazba daljinskega ogrevanja, ki terja veliko mero odgovornosti, sodelovanja in aktivno udeležbo vseh udeležencev, tistih, ki lahko posredno ali neposredno pomagajo pri zeleni preobrazbi. Akcijski načrt preobrazbe smo že poslali na pristojne državne in evropske institucije, da se do njega opredelijo. Ko bo načrt potrjen, bomo začeli s pripravo ustrezne dokumentacije, ki bo osnova za črpanje evropskih sredstev. Ocenjena vrednost projekta danes znaša približno 130 milijonov evrov, letnega investicijskega kapitala Mestne občine Velenje pa je okoli 15 milijonov evrov. Jasno je, da ne moramo sami financirati tako velikega projekta, zato pričakujemo pomoč države in Evropske unije.

»Zelo pomembno je, da vsi skupaj, občanke in občane, opravimo domačo nalogo. Vsak izmed nas mora v svojem domu sprejeti vse potrebne ukrepe za znižanje porabe toplotne energije, saj je znano, da smo v Velenju pri porabi toplote najbolj potratni v Sloveniji. Zamenjati moramo 476 toplotnih postaj, da bodo primerne za obratovanje na nizko temperaturnem režimu, ter izolacijski ovoj sistema daljinske oskrbe. Čim več stavb moramo energetsko sanirati, zato že pripravljamo vse potrebno za energetsko sanacijo najbolj potratnih vrtcev in šol. Zavedamo se, da gre za zelo zahteven proces, kjer bomo vsi skupaj morali sodelovati, si pomagati. Zato bomo v središču mesta do sredine novembra odprli energetsko pisarno, kjer bodo lahko občanke in občani dobili informacije in konkretne napotke glede energetske prenove svojih domov, kako zmanjšati porabo in stroške energije ter o možnostih pridobitve subvencij za energetske prenove.« Prav tako je župan glede nadzora nad uvozom premoga oblikoval skupino za civilni nadzor, ki jo bo vodil dr. Franc Žerdin. V okviru skupine bomo preučili tudi ogljični odtis, ki ga bo uvoz tujega premoga povzročil.

Akcijski načrt preobrazbe daljinskega sistema naše doline, ki je bil posredovan tako na ministrstva kot na Evropsko komisijo ter Evropsko investicijsko banko, je ocenjen kot prava pot preobrazbe. Glede na predstavljene rešitve na konferenci bomo ponovno preverili še potenciale geotermalne energije in vodika. Potem je naša naloga, da začnemo z implementacijo akcijskega načrta. Dve leti potrebujemo za optimizacijo obstoječega sistema, da preidemo na nizkotemperaturni režim; s tem bomo zmanjšali obstoječe izgube ter pripravili sistem na priključitev obnovljivih virov toplote. Naš cilj ostaja, da do leta 2027 preidemo na obnovljive vire energije, da bomo lahko v manj hladnem obdobju (spomladi in jeseni) koristili naravne vire, premog pa bomo uporabljali le pozimi. To bi bila prva faza. Kasneje, v drugi fazi pa želimo v celoti preiti na obnovljive vire energije.

V preteklih mesecih smo veliko naporov vložili v to, da smo predstavnike ministrstev in vlade prepričali, da je potrebno v območnih načrtih in drugih dokumentih, ki tvorijo podlago za črpanje sredstev, zagotoviti komplementarnost finančnih virov. Kar pomeni, da lahko velik projekt, kot je preobrazba daljinskega ogrevanja, financiramo iz več različnih virov. Prav tako bi se morala sredstva iz Sklada za podnebne spremembe vračati nazaj v dolino za nove razvojne projekte za preobrazbo na zeleno.

Tudi v prihodnje bomo preobrazbo usklajevali s strokovnjaki in o tem obveščali javnost.

Foto Okrogla miza z zaključki (z leve proti desne):

• Boštjan Krajnc, direktor, KSSENA,
• mag. Vlasta Stojak, sekretarka v kabinetu ministra, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko,
• Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje,
• mag. Erik Potočar, vodja Sektorja za politiko učinkovite rabe in obnovljive vire energije, Ministrstvo za infrastrukturo,
• dr. Šarūnas Bruzgė, ekonomist za okolje pri JASPERS, Evropska investicijska banka,
• mag. Gašper Škarja, direktor Komunalnega podjetja Velenje,
• mag. Gregor Goričar, koordinator direktorja družbe za strategije in inovacije v družbi ELES.

Prijazen pozdrav!
Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Velenje