Kakšni so načrti države glede Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj?

Na 16. redni seji Državnega sveta Republike Slovenije je vprašanje za Vlado RS in Ministrstvo za finance o načrtih Holdinga Slovenske elektrarne glede obratovanja TEŠ in Premogovnika Velenje postavil tudi državni svetnik in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. V zadnjih tednih se je v medijih namreč pojavljalo veliko informacij o morebitni izločitvi Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj iz skupine Holding Slovenske elektrarne ter nazadnje celo o predčasnem zaprtju obeh šaleških energetskih družb, kar bi bilo v nasprotju z Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije 13. 1. 2022. O dogajanju v HSE je v medijih izjavo dal tudi predsednik vlade, in sicer da »se pripravlja scenarij zaprtja ali pa radikalnega znižanja proizvodnje … že v prihodnjih treh letih«. Pričakujemo konkreten odgovor, kakšne so namere države v zvezi z zapiranjem premogovnika in termoelektrarne oz. izločitvijo termodivizije iz skupine Holdinga Slovenske elektrarne in prenosom na novo družbo.

Vse medijske špekulacije povzročajo tako v slovenskem prostoru kot tudi v Šaleški dolini veliko zaskrbljenost in negotovost. Po eni strani se odpirajo vprašanja o energetski samozadostnosti Slovenije pri oskrbi z električno energijo ter posledičnem višanju energetske odvisnosti od zunanjih, globalno nepredvidljivih, energetskih virov oz. trgov, po drugi strani o vplivu na končno ceno električne energije na trgu, ogrožanju konkurenčnosti gospodarstva in dvigu cen električne energije, po tretji strani pa o socialni varnosti zaposlenih v šaleški energetiki ter oskrbi s toplotno energijo v Šaleški dolini. Vsa takšna in podobna vprašanja so rezultat nedorečene energetske politike v Sloveniji. V medijih se omenja celo možnost predelave termoelektrarne v sežigalnico ali scenarij, da bi lahko premogovnik in termoelektrarno začeli zapirati že leta 2026 ali 2027.

Jasno je, da je upravljanje energetskih družb v pristojnosti Slovenskega državnega holdinga, ki je v svojem Letnem načrtu upravljanja za leto 2024 predvidel pripravljavske aktivnosti, vezane na izločitev, kjer naj bi se izvzeti del prenesel na novo državno termoenergetsko družbo. 17. 1. 2024 je župan Peter Dermol na Slovenski državni holding poslal dopis, s katerim je izrazil pričakovanje, da lokalno skupnost seznanja z namerami, ki jih ima s šaleško energetiko. Njihov zelo skop odgovor je bil, da potrjujejo aktivnosti, namenjene pripravi ustreznih informacijskih podlag, ki bodo osnova za nadaljnje aktivnosti.

Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj sta dva od najpomembnejših poslovnih subjektov v Šaleški dolini tako s socialnega in ekonomskega vidika kot z vidika zanesljive ter nemotene oskrbe s toplotno energijo. Predčasno zaprtje bi za Šaleško dolino pomenilo ogromen pretres, neobvladljive in katastrofalne posledice na področju oskrbe porabnikov s toplotno energije ter še posebej na socialnem področju. Premogovnik Velenje je namreč eden izmed največjih zaposlovalcev v regiji in državi. Po podatkih sindikata Premogovnika Velenje bi to pomenilo izgubo 2.400 neposrednih delovnih mest in še približno 2.000 do 3.000 posredno povezanih delovnih mest, ki se jih v tako kratkem času ne da nadomestiti. Predstavniki sindikatov opozarjajo, da bi ob nenadzorovanem zaprtju omenjenih družb nastopila nekajletna stagflacijska kriza z izgubo 3-odstotne dodane vrednosti. Takojšnje zaprtje termoelektrarne in premogovnika bi, poleg že omenjene socialne bombe, pomenilo tudi ogromne finančne težave države. Za približno 300 milijonov do danes še nepoplačanih kreditov bi morala država unovčiti svoja poroštva. Zaprtje bi pomenilo tudi energetski problem, saj bi se z zaprtjem termoelektrarne zelo povečala uvozna odvisnost Slovenije. Slovenski potrošniki bi v primeru predčasne trajne zaustavitve odkopavanja premoga v Premogovniku Velenje 2033 do izgradnje nove jedrske elektrarne ali zagotovitve drugih nadomestnih virov ostali brez domačega energetskega vira in najmanj četrtinskega deleža v Sloveniji proizvedene električne energije. Manjkajočo energijo bo treba uvoziti. Slovenija bo v tem obdobju za več kot 50 % uvozno odvisna, kar bo za porabnike povzročilo močan dvig cene električne energije. Vlada Republike Slovenije je pri načrtovanju letnice predčasnega prenehanja odkopavanja premoga v Premogovniku Velenje odločala brez zakonsko predpisane podlage. S tem je posegla v ustavno pravico državljanov Slovenije, da smo seznanjeni, kako bomo v naslednjih dvajsetih, štiridesetih letih zadostno, zanesljivo ter cenovno konkurenčno oskrbovani z električno energijo.

V Šaleški dolini že tečejo postopki prestrukturiranja. Lokalne skupnosti pripravljamo strateške projekte, se s projekti prijavljamo na razpise in pripravljamo vse, kar je v naši moči, da bo prestrukturiranje izvedeno v skladu z načeli pravičnega prehoda. Toda za odgovorno in nadzorovano zaprtje je poleg lastnika Holdinga Slovenske elektrarne in Slovenskega državnega holdinga odgovorna predvsem država. Ta mora v regijah, ki so odvisne od premogovništva, zagotoviti druga in drugačna delovna mesta ter omogočiti pravičen prehod od odvisnosti od premogovništva. To naj bi zagotovila tudi z zakonoma, ki bosta uredila postopno zapiranje premogovnika in razvojno prestrukturiranje SAŠA regije, na katera pa dolina čaka že dve leti, čeprav je bila v sprejeti nacionalni strategiji dana zaveza, da mora pristojno ministrstvo v roku 6 mesecev po sprejetju strategije zakon predložiti Državnemu zboru.

Šaleška energetika je v preteklosti za zanesljivo in stabilno ter cenovno konkurenčno oskrbo z električno energijo v Sloveniji dala največ, kar je lahko. A v tem trenutku se glede izločitve termodivizije iz HSE oz. njenim prenosom na novo družbo pojavlja veliko več vprašanj kot odgovorov, zato državni svetnik Peter Dermol pričakuje konkretne odgovore pristojnih.