Future 4.0 – virtualna izkušnja industrije 4.0

Tretja mednarodna konferenca Future 4.0, ki je potekala 17. in 18. novembra 2020, uspešno povezuje industrijske korporacije z obetavnimi zagonskimi podjetji. Letos se je iz skladiščnega prostora Gorenja preselila na splet in navdušila s popolnoma virtualno izkušnjo, ki je pritegnila 573 udeležencev iz celotne Evrope. Za partnerske korporacije – Gorenje, Kolektor, BSH, Iskra, Esotech in Iskratel – so uspeli izbrati 111 zagonskih podjetij iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne, Črne Gore, Albanije, Makedonije, Izraela, Bolgarije, Turčije, Grčije, Avstrije in celo Gvatemale, ki so se danes z njimi srečali na 1:1 sestankih.

Na dogodku so razglasili tudi Future Startup 2020. To je postalo podjetje Ektimo, ki se ukvarja z analizo podatkovnih baz, s čimer rešujejo različne podjetniške izzive. Ustanovitelj in direktor podjetja Rok Okorn je povedal: »nagrada je prepoznanje našega dela, ki potrjuje, da delamo prav in da ponujamo dobre rešitve.« Med finaliste so se uvrstili še Viar, 360 Provideo, Semblie in Autotech.

Konferenca Future 4.0 letos zlata
Karla Sitar, direktorica SAŠA inkubatorja je uvodoma poudarila, da je letošnja konferenca resnično posebna, »saj smo za njo prejeli zlato priznanje za inovacije regionalne Gospodarske zbornice in dokazali, da tudi manjše inovativne ekipe lahko ustvarjamo velike spremembe.«

Velenje verjame v mlada podjetja
Župan Mestne občine Velenje, Peter Dermol: » Ponosni smo, da konferenco gostimo v Mestni občini Velenje, kjer so doma velika industrijska podjetja, ki so danes tudi partnerji konference«. Pravim da je bila odločitev, da so pred petimi leti ustanovili SAŠA inkubator ena izmed boljših, saj so v tem času vzgojili 60 zagonskih podjetij in ustvarili 100 delovnih mest. »Danes se Velenje sooča s prehodom iz premogovne v visokotehnološko regijo in pri tem računamo na mlada zagonska podjetja, ki razmišljajo izven okvirjev. V ta namen bomo v bližnji prihodnosti zgradili tudi industrijski inkubator, je zaključil Dermol.

Tovrstni dogodki so korak v pravo smer
Dogodek je tudi letos podprl Slovenski podjetniški sklad. Direktorica Maja Tomanič Vidovič je prepričana, da so dogodki kot je Future 4.0, korak v pravo smer in poudarila, da Slovenski podjetniški sklad z mehanizmom so-investiranja z neodvisnimi zasebnimi investitorji zagotavlja lastniško financiranje za hitro rastoča inovativna podjetja v njihovih začetnih fazah razvoja in si želi bolj aktivnega vključevanja korporacij, kot je to primer dobre prakse tudi v tujini.

Slovenska podjetja tesno sodelujejo z Ameriko
Prisotnost izdelkov iz ZDA na slovenskem trgu je v začetku konference izpostavila ameriška veleposlanica v Sloveniji Lynda C. Blanchard. Ta je ponosna na ameriške izdelke in storitve, s katerimi se srečuje v Sloveniji, v tem smislu pa poudarja povezovanje podjetij tudi na mednarodni ravni. Izpostavila je prisotnost slovenskih podjetij na ameriških tleh, nekatera podjetja so namreč čez lužo preselila kar celotno proizvodnjo, kar še posebej velja za slovenske nišne izdelke. Sebe v Sloveniji vidi ravno kot vezni člen na področju podjetništva, izobrazbe, kulture, tehnologije in drugih področij. »Skupaj smo lahko bolj ustvarjalni, dinamični in uspešni, zato je sodelovanje držav vselej koristno,« je zaključila Blenchardova.

Pipistrel je pionir in revolucionar
Prvi osrednji govorec dogodka je bil slovenski pionir letalstva Ivo Boscarol, ki je letos registriral prvo povsem elektrificirano letalo in s tem začel novo ero v letalstvu. Nazadnje se je podobno velik preboj v letalstvu zgodil davnega leta 1950. Boscarol je spomnil na začetke svojega podjetja, ki segajo v bivšo skupno republiko. Takrat letalstvo ni bilo dostopno, kot je danes, pogosto je letal brez dovoljenj in zato posledično ponoči. Od tod tudi ime podjetja Pipistrel, ki v prevodu iz italijanščine pomeni netopir. Kmalu je ugotovil, da mora svoje inovacije širiti na tuje trge, danes pa prejema mednarodne nagrade, katerih denarna vrednot presega celo znesek Nobelove nagrade. Pipistrel se tako izpostavlja kot eno najbolj kreativnih podjetij v EU, konstantno rast pa beležijo že 20 zaporednih let. Na dan lahko izdelajo eno letalo, danes pa po svetu leti več kot 2200 letal. Boscarol je poudaril, da so inovacije del njihovega DNK, brez teh pa enostavno ne bi bili, kjer so danes. V podjetju tako kroži mantra, da je prvi samo en, vsi ostali so kvečjemu drugi. Izrecno delajo na znižanju stroškov, glasnosti letal ter na okolju prijaznih letalih. »Vsi, ki vplivajo na emisije, imajo dolžnost, da se te težave resno lotijo,« pravi Boscarol. Stik z njimi je vzpostavil celo sloviti Uber, s katerim razvijajo leteče mestne taksije.

Inovacije so ključne za preživetje podjetij
Brian Matt iz Harvard Innovation Huba je opozoril, da tudi investitorji na finančnih trgih vedno bolj zaupajo inovacijam, ne zgolj podatkom prodaje ter velikostim podjetij. Tako je spomnil na primer Tesle, ki proizvede manj avtov in ima manj dohodkov kot Daimler, a vendar je tržna vrednost podjetja bistveno večja. Enak konkurenčen vzorec je opazen v primeru kitajskega spletnega velikana Alibabe in ameriškega 3M. Matt pravi, da inovacija zdaj ni zgolj modna podjetniška beseda, temveč je ključna za rast in predvsem za preživetje podjetij. Spomnil je, da je kar polovica podjetij iz slovite letvice Fortune 500 povsem izginila, to pa se lahko zgodi tudi trenutno aktivnim podjetjem.

Prehod Slovenije v digitalno družbo
Na okrogli mizi, ki je bila podprta s strani projekta Digital Regions, se je dr. Emilija Stojmenova Duh o prihodnosti in pomenu novih tehnologij pogovarjala z gosti iz javnega in zasebnega sektorja: mag. Peter Geršak (Ministrstvo za javno upravo), Andraž Logar (3FS), Damir Opsenica (BeeIN), Janez Öri (Iskratel), mag. Jure Verhovnik (4PDIH). Državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, Mag. Peter Geršak je poudaril, da bodo v smeri digitalizacije podprli razvoj umetne inteligence, pametnih mest in varnostnih rešitev. Pravkar pripravljajo razpis za občine, da podprejo projekte za razvoj pametnih mest. »Ta sredstva bodo namenjena tudi Startupom in inovativnim podjetjem, ki bodo sodelovala z občinami.« Skozi strukturirano debato so prišli do sklepa, da se odpira veliko priložnosti za podjetja, ki bodo razvijala rešitve za digitalno transformacijo.

GPT-3, največji preskok umetne inteligence v 2020
Največji preskok umetne inteligence se je zgodil maja 2020, ko je ameriško podjetje OPEN AI izdalo model GPT-3, avto regresivni jezikovni model, ki uporablja globoko učenje za ustvarjanje človeku podobnega besedila. Vodja programa za umetno inteligenco podjetja Comtrade Digital Services , dr. Boris Cergol pojasnjuje, da je kakovost besedila, ki ga ustvari GPT-3, tako visoka, da ga je težko ločiti od tistega, ki ga je napisal človek. Poudaril je, da model lahko rešuje zelo različne naloge in je lahko celo kreativen – piše lahko pisma, poezijo in odgovarja na vprašanja.

Inovativnost pade, ko se poveča strah
Na nujnost inovacij je opozoril še profesor iz prestižne bostonske univerze MIT Matt S. Kressy. Ta je predstavil teorijo, ki jo imenuje Inovativni paradoks. Paradoks je predstavil kot spremembe v razmerju med strahom in inovacijami, ki je posledica nekakšnega naravnega razvoja podjetij. V začetku so podjetja nedorasla in brez pravih odgovornosti, pravi Kressy ter dodaja, da je prisotno tudi bore malo strahu, saj ustanovitelji tudi ob neuspehu ne izgubijo veliko. Če v podjetje vstopijo investitorji, novi zaposleni in ostali deležniki, se strah poveča, inovativnost pa pade, opiše rast podjetja Kressy. V velikih podjetjih tako enostavno prevlada strah nad inovacijami. Ključ do uspeha naj bi ob rasti bilo še stalno negovanje kulture inovacij. Najbolj zanimiva in prepričljiva podjetja so tista, ki ohranjajo dobro razmerje med strahom in inovacijo, izpostavi Kressy. Kressy v svojem slogu pravi, da tudi če se podjetja izogibajo tveganju, je največje tveganje skoraj vedno stagnacija. »Če v podjetju ne delate na inovativnosti, je nekje zunaj podjetje, ki se nima česar bati in bo našlo nekaj boljšega od tega, kar ponujate vi,« še dodaja Kressy.