Gradovi
Grad Velenje
Grad stoji na strmi kopi nad Velenjem. Jedro gradu izvira iz sredine 13. stoletja, sredi 16. stoletja pa je dobila stavba v temeljnih obrisih svojo današnjo podobo. Gre za štiritraktno zasnovo, sredi katere je arkadirano notranje dvorišče, zunanji venec obzidja pa je utrjen s stolpiči in renesančno rondelo. Velenjski grad sodi med najlepše in najbolje ohranjene gradove na Slovenskem, katerih značilno fiziognomijo je izoblikovala renesansa, zlasti z novimi obodnimi utrdbenimi sestavinami.
Grad Šalek
Razvalina leži na strmem, skalnem, delno prepadnem griču v naselju Šalek pri Velenju. Grad se prvič omenja leta 1287, okoli 1770 ga je uničil požar. Njegova temeljna ohranjena sestavina je večnadstropni, trioglati stolp, medtem ko so obodne sestavine porušene.
Razvalina, po kateri je dobila ime celotna dolina, je pomembna zaradi svoje zgodovinske vloge, dominirane, eksponirane lege in trioglatega stolpastega jedra, ki je edini te vrste na slovenskih tleh.
Razvalina gradu Ekenštajn
Razvalina stoji na skalni kopi vrh položnega grebena blizu šaleškega gradu. Grad se prvič omenja leta 1329 in je razpadel v 17. stoletju, ko so ob njegovem vznožju pozidali graščino Gorica. Grajska zasnova je dvodelna in kaže v starejšem delu ostanek regularne pravokotne kastelne zasnove gotske dobe, ki se je pozneje razrasla vzdolž grebena.
Razvalina predstavlja ostanek gradu razpotegnjenega tipa gotske dobe, ki se v svojem jedru naslanja na starejšo romansko tradicijo.
Graščina Gorica
Graščina leži na položni vzpetini vzhodno od naselja Šalek. Graščina je pravni dedič gradu Ekenštajn. Pozidali so jo v 17. stoletju kot enonadstropno stavbo na pravokotni talni ploskvi, med leti 1853-1857 pa so jo temeljito prezidali. Takrat je dobila značaj primestne vile, vendar je v pritličju še ohranila renesančne grebenaste oboke. Stavba predstavlja tip skromne poznorenesančne graščine, a je spričo poznejših prezidav ohranila svojo vrednost predvsem v nespremenjeni tlorisni zasnovi in v veduti.
Grad Thurn, Hrastovec pri Velenju
Grad leži na položni vzpetini v naselju Hrastovec pri Velenju. Prva omemba gradu izvira že iz leta 1207, tako da utegne imeti današnja stavba, kjer nepravilno oblikovani trakti oklepajo notranje dvorišče, še romanske sestavine. Grad kaže v današnji podobi znamenja mnogih predelav, v veliki meri celo iz 19. stoletja, vendar bi natančne raziskave zanesljivo dale dragocene podatke o njegovi stavbni zgodovini in nekdanji podobi – s tem bi se močno povečala njegova historična pričevalnost in spomeniška vrednost. Grad je pomemben zaradi svoje srednjeveške zasnove, saj sodi med redke ohranjene srednjeveške grajske stavbe na Slovenskem, ki so se, čeprav z mnogimi spremembami in dozidavami, ohranile do danes.
Grad Švarcenštajn - Gradič
Grad stoji na lahni vzpetini v naselju Laze pri Velenju. Prvič se omenja leta 1360, vendar je današnja stavba v svojih temeljnih sestavinah iz leta 1523. Temeljni tloris je pravokotnik s stolpičastim prizidkom sredi daljše stranice in delno obzidanim dvoriščem. Stavba je dvonadstropna in na dvoriščni strani opremljena s sekundarnimi arkadami. Posebno dragocene sestavine so gotski vhodni portal, gotska klet in ostanki gotskega polžastega stopnišča.
Švarcenštajn je pomemben kot značilen primer poznosrednjeveškega gradiča, ki je poleg večinoma intaktne zasnove ohranil tudi mnoge dragocene arhitekturne prvine iz časa svojega nastanka.
Limbar - Lilienberg, ostanki gradu
Grad Limbar – Lilienberg (Limberg) je stal na hribu Gradišče nad Pesjem pri Velenju. Grad, o katerem praktično ni več sledu in ga lahko iščemo le še pod zemeljsko površino, se omenja v virih od sredine 13. stoletja dalje.
Bližnja ohranjena romanska cerkev sv. Jakoba v Zabrdu bi utegnila nekdaj služiti kot pripadajoča grajska kapela. Zaradi pomanjkanja podatkov zaenkrat ostaja Limberg ena večjih ugank med šaleškimi arhitekturami. Razrešijo jo lahko le intenzivne kabinetne in sistematične terenske raziskave. Vemo, da so po propadu gradu v 16. stoletju sedež gospoščine prenesli v dvorec oz. graščino Lilijski grič v Pesju.