Dediščina
Etnološki spomeniki
Stanovanjska hiša v Arnačah št. 31
Gručasta domačija leži ob vznožju blagega pobočja, pod strnjenim delom vasi. Sestavljajo jo predelana stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje (marof) in kašča. Nastala je v prvi polovici 19. stoletja. Zgradba, skromnih dimenzij in pravokotnega tlorisa, je v kletnem delu zidana, zgornji nivo pa je izdelan iz tesanih tramov, ki se na vogalih povezujejo z zvonastimi utori. Klet je enocelična, leseni del pa ima dva prostora. Oklepa ju leseni gank, opažen z deskami. Stavbo prekriva dvokapnica, kritina pa so opečni zarezniki.
Stavba je pomembna tako zaradi svoje zasnove kot rariteta v prostoru. Zanimivo je njegovo spreminjanje funkcije – leseni shrambni del je postal skromen – preužitkarski dom danes pa je v njem odlagališče za odslužene predmete. V ospredju zato izstopa socialni vidik vrednotenja stavbe. Pomembna je kot dokument za proučevanje socialne razslojenosti na vasi.
Hiša Lipje 29
Domačija Lipje 29 se nahaja v nekdaj močno razvitem vinogradniškem območju raztresenega naselja Lipje, na skrajnem jugozahodnem robu pobočja pod Ramšakovim vrhom. V sklop domačije sodita hiša in gospodarsko poslopje. Vrednost kulturnega spomenika ima hiša. Hiša je vrhkletna, delno zidana delno lesena stavba, ki je s krajšo stranico potisnjena v breg. Predstavlja tip hiše s črno kuhinjo, ki je še ohranjena.
Ocenjujejo, da je bila zgrajena sredi 19. stoletja, čeprav natančnejša datacija na objektu ni vidna. Vkopana klet je zidana, vhod vanjo je na stranski fasadi. Pritlični del je delno lesen delno zidan, vhod je v osrednji osi glavne, dvoriščne fasade. Okrog osrednjega prostora (veže) so nanizani velika hiša s štibelcem, črna kuhinja in soba, obnovljena v letu 1997 (namesto vrat je vgrajeno okno). Leseni del je zgrajen iz hrastovih in smrekovih tesanih brun, ki se na vogalih povezujejo z utori na križ. Na stranskem pročelju sta med bruna vrezani dve okni, poleg njiju pa so ohranjene prvotne vrezane line. Streha je bila leta 1994 obnovljena; novo je ostrešje s plitkejšim naklonom in salonitno kritino. Pred posegi je bila streha čopasta z naklonom 45 stopinj in s slamnato kritino.
Domačija v Bevčah št. 20
Večja domačija ob cesti, na robu bolj strnjenega dela naselja s kozolcem, gospodarskim poslopjem (marof) in drugimi pomožnimi objekti, je poudarjena z večkrat predelano, vendar arhaično učinkujočo stanovanjsko hišo. Stanovanjska hiša je delno lesena delno zidana pritlična zgradba, z ožjo stranico potisnjena v pobočje. Nastala je v 17. ali 18. stoletju, današnjo podobo pa je dobila v 19. stoletju.
Gre za dokaj zastarel tip lesenega dela hiše, ki so ga kasneje razširili in dozidali. Leseni del je izdelan iz lesenih brun – križni utori. Strešna konstrukcija izrazito presega talni tloris. Dvokapnica s čopom je prekrita z bobrovcem. Kozolec stoji na ravnem ob križišču poti. Odlikuje ga lepo izdelana »brana« z natančno izdelanim mreženjem tramičev. Nad prečnim veznim tramom je vrezana letnica z monogramom: 1811 F.S.S. Kozolec prekriva dvokapna streha, kritina je bobrovec. Obe poslopji sta izjemnega pomena za raziskovanje razvoja stavbarstva, pa tudi zanimive ekonomske rasti kmetije. Hiša sodi med najpomembnejše stavbe svoje vrste na območju občine. Zanimiva je zlasti njena dinamična zasnova z zadelanim vhodom na zatrepni fasadi. Zaradi odprte kladne konstrukcije je možno na njeni zunanjosti razbrati gradbeni razvoj – od preprostih lin do večjih oken od vhoda na zatrepni fasadi, do formiranja »klasično« zasnovane hiše s črno kuhinjo, ki je danes že preurejena.
Stanovanjska hiša v Šaleku št. 25
Velika kmetija leži v ožjem cerkvenem ambientu, ob odcepu vaške ceste od glavne, ki vodi od Velenja proti Paki. Domačijo sestavljajo monumentalna stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in kozolec, na dvorišču pa stojita še dve novejši zgradbi. Stanovanjska hiša je velika nadstropna hiša, nastala v prvi polovici 19. stoletja.
Zgrajena je iz kamna, odlikuje pa jo bogato opremljena zunanjost. Stavba je zasnovana povsem v baročni tradiciji in je odličen primerek t.im. kmečkega klasicizma. Glavna fasada je petosna z reprezentativnim klasičnim portalom v srednji osi. Stranski fasadi sta triosni in povsem identični. Retrofasada se odpira z arkadami. Stavbo pokriva čopasta streha, kritina pa so opečni zarezniki. Stavba je pomembna zaradi svoje ambiciozne zasnove in se kot t.im. kmečki dvorec uvršča med najpomembnejše arhitekture svoje vrste. Arhitekturni detajli na zunanjosti pričajo o ekonomsko trdni kmetiji. Kot dom premožnega vaškega »gruntarja« je osnova za proučevanje razmerij in razslojenosti na podeželju.
Stanovanjska hiša v Silovi št. 11
Domačija pod vrhom hriba je sestavljena iz stanovanjske hiše, velikega marofa in nekaj manjših pomožnih gospodarskih poslopij. Stanovanjska hiša je podkletna pribrežna stavba, nastala v 18. stoletju. Celovito je ohranjen kletni del z vhodom na zatrepni fasadi. Portal je kamnit z zaključkom v obliki eliptičnega segmenta. Klet se vleče vzdolž cele stavbe in je banjasto obokana. Stanovanjski del je tradicionalno oblikovan in precej predelan. Streha s čopoma je prekrita z bobrovcem. Po izročilu gre za vinsko klet, ki naj bi pripadala gornjegrajskim gospodom (škofom). Stavba je pomembna zaradi svoje specifične zasnove in funkcije v preteklosti. V zvezi s tem je zanimiv dokument za proučevanje načina življenja v 18. in 19. stoletju, zlasti zatiranih socialnih slojev. Očitno je bila dom viničarske družine, ki je bila v službi pri zemljiških gospodih.