Dediščina
Cerkve
Podružnična cerkev Sv. Nikolaja v Bevčah
Cerkev stoji nekoliko izven naselja vrh nizkega griča. Stavba ima pravokotno ladjo, zazidano vežo, tristrano sklenjen prezbiterij, zvonik s piramidasto kapo in zakristijo.
Ladja in prezbiterij sta obokana in okrašena s preprosto štukaturo. Veliki oltar in stranski oltar sta delo Ferdinanda Galla iz let 1760-1770, prižnica je iz 19. stoletja. Cerkev izvira iz 16. stoletja in so jo v 18. stoletju barokizirali, veža je iz 19. stoletja. Gre za preprost primer vaške podružnice brez ambicioznih arhitekturnih sestavin.
Podružnična cerkev Sv. Miklavža v Plešivcu
Cerkev leži vrh hriba sredi naselja. Sestavljajo jo ladja s stranskima kapelama tristransko sklenjen prezbiterij, zvonik s piramidasto kapo in pritlična zakristija. Vsa notranjost je obokana.
Veliki oltar je iz leta 1748, stranska oltarja pa iz druge polovice 18. stoletja. Prižnica je neogotska, v zvoniku je zvon iz leta 1599 s slovenskim napisom. Gre za tipično, v baroku predelano, a v jedru še srednjeveško stavbo z dragocenim inventarjem.
Župnijska cerkev Sv. Martina - škofa
Cerkev leži na majhni vzpetini na robu Velenja. Cerkev sestavljajo dvojna ladja, tristransko sklenjen prezbiterij ter zvonik z dvojno čebulasto kapo in prizidano vežo. Zasnova razločno razodeva dvodelnost, ki je posledica bistvenega povečanja cerkvene stavbe. Notranjost je obokana, a brez okrasja. Veliki oltar opredeljuje Straussova slika naslovnega svetnika, prižnica je baročna, oltar v starem delu cerkve pa je opremljen z baročnimi plastikami. Cerkev se omenja že sredi 13. stoletja. Njeno današnje jedro je še srednjeveško ali vsaj renesančno, novi del cerkve izvira iz leta 1874. Stavba je dragocena predvsem zaradi svoje historične tradicije in dominantne lege, ki jo v prostoru posebej odlikuje. Okoli nje so ohranjeni ostanki tabornega obzidja.
Cerkev leži na majhni vzpetini na robu Velenja. Cerkev sestavljajo dvojna ladja, tristransko sklenjen prezbiterij ter zvonik z dvojno čebulasto kapo in prizidano vežo. Zasnova razločno razodeva dvodelnost, ki je posledica bistvenega povečanja cerkvene stavbe. Notranjost je obokana, a brez okrasja. Veliki oltar opredeljuje Straussova slika naslovnega svetnika, prižnica je baročna, oltar v starem delu cerkve pa je opremljen z baročnimi plastikami. Cerkev se omenja že sredi 13. stoletja. Njeno današnje jedro je še srednjeveško ali vsaj renesančno, novi del cerkve izvira iz leta 1874. Stavba je dragocena predvsem zaradi svoje historične tradicije in dominantne lege, ki jo v prostoru posebej odlikuje. Okoli nje so ohranjeni ostanki tabornega obzidja.
Podružnična cerkev Sv. Ožbalta v Cirkovcah
Cerkev leži v vasi. Stavba je sestavljena iz pravokotne ladje z na južni strani prizidano kapelo, tristransko sklenjenega prezbiterija, zvonika s čebulasto kapo in pritlične zakristije. Vsa notranjost je obokana. Veliki oltar je iz konca 18. stoletja, stranski oltar Sv. Gregorija Velikega sodi k tipu zlatih oltarjev, in sicer iz sredine 17. stoletja. Prižnica je iz sredine 19. stoletja. Cerkev je primer tipične, a močno predelane poznogotske podružnice z dragoceno baročno opremo.
Podružnična cerkev Sv. Andreja v Šaleku
Cerkev leži v ravnini, sredi naselja. Stavba je sestavljena iz pravokotne ladje z dvema bočnima kapelama, tristransko sklenjenega, zunaj z oporniki obdanega prezbiterija, zvonika s piramidasto kapo in nadstropne zakristije. Ladja in prezbiterij sta mrežasto-rebrasto obokana. Na zunanjosti in v notranjosti cerkve so ohranjeni številni gotski arhitekturni detajli.
V notranjosti cerkve nastopa arhitekturna poslikava, na zunanjosti prezbiterija je poznogotska freska Matere Božje z detetom. Na zunanjosti zakristije je vzidan nagrobnik Rozine Uršule Ramschissel iz leta 1626. Veliki oltar je neogotski, stranski oltar Sv. Vida je iz 17. stoletja, a ima še poznogotsko atiko s sočasnimi plastikami, oltar Sv. Erazma je F. Gallov iz leta 1767 in ima sočasno sliko J.A.Straussa. Omara v pritličju je iz leta 1796, v zvoniku je zvon iz leta 1505. Stavba, ki je nastala na začetku 16. stoletja, je tipična in obenem kvaliteten primer poznogotske sakralne arhitekture in se zato uvršča med naše pomembnejše spomenike na velenjskem področju. Njeno vrednost veča dragocena oprema.
Podružnična cerkev Sv. Ilija v Arnačah
Cerkev stoji na lahni vzpetini v dolini sredi razložene vasi. Cerkev sestavlja pravokotna ladja s prizidanima, tristransko sklenjenima baročnima kapelama, enako širok, tristransko sklenjen prezbiterij, zvonik z zvonasto – lanternasto kapo in nadstropna zakristija.
Notranjost je baročno obokana, vendar so na celotni cerkvi, razen na mlajših kapelah in prezbiteriju, še ohranjene ali vsaj ugotovljivi gotski arhitekturni elementi. Vsa notranjost je bila okoli leta 1900 dekorativno-figuralno poslikana. Veliki oltar in stranska oltarja sta delo Ferdinanda Galla iz leta 1757. Nekoliko mlajša je prižnica. Stavba izvira v svojem jedru še iz zrelega srednjega veka, a je v baročni dobi doživela pomembne predelave. Dragocena je kot primer starejše sakralne arhitekture z baročno opremo
Podružnična cerkev Sv. Brica
Cerkev stoji na razglednem položaju vrh hriba nad Pako. Sestavljena je iz pravokotne ladje, enako širokega tristransko sklenjenega prezbiterija, zvonika s piramidasto kapo in pritlične zakristije. Ladja in prezbiterij sta sekundarno obokana. Veliki oltar je iz konca 18. stoletja, stranska oltarja sv. Valentina in Lucije sta iz konca 19. stoletja, a imata baročni plastiki. Cerkev je preprosta, a tipična stavba poznogotskega izvora, ki je v baročni dobi – takrat so ji tudi prizidali zvonik – doživela temeljite prezidave.
Župnijska cerkev Matere Božje
Cerkev leži na manjši vzpetini na robu starega Velenja pod grajskim pobočjem. Sestavlja jo pravokotna ladja s prizidano kapelo, enako širok tristransko sklenjen prezbiterij, zvonik z zvonasto kapo in nadstropna zakristija. Na južni strani zunanjosti ladje sta vzidana dva renesančna epitafa, notranjost je obokana. Bogati veliki oltar je iz leta 1744. Baročna sta tudi prižnica in orgle, stranska oltarja pa sta novejša. Oltar Sv. Jerneja v kapeli je delo Ferdinanda Galla iz let 1750-1760. V cerkvi je tudi nekaj opreme iz porušene cerkve v Škalah. Zvon v zvoniku je iz leta 1737. Cerkev se prvič omenja že leta 1477 in je v jedru gotovo še srednjeveška, čeprav so jo leta 1744 temeljito prezidali. Predstavlja značilen primer manjše podeželske cerkve, ki se odlikuje z zanimivo opravo.
Župnijska cerkev Sv. Janeza Krstnika v Vinski Gori
Prvotno najverjetneje romanska krstilnica škalske fare, ki je bila že v 13. stoletju povišana v vikariatno cerkev, v času gotike pa povsem predelana. S svojimi arhitekturnimi elementi – oboki, podporniki, okrasjem na sklepnikih in bazah obokov, z gotskima portaloma in štirilistnim krogovičjem, ki zaključujejo okna, ter z ostanki gotskih fresk, ki jih še lahko vidimo v prezbiteriju, spada ta cerkev med najlepše spomenike gotske sakralne arhitekture v Šaleški dolini.